Od nas se je poslovila Vida Medved, od prvih začetkov aktivna članica Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj.

Od ustanovitve, tj. od leta 1972 je delovala v Društvu vinogradnikov Dolenjska, kjer je zastopala boštanjske vinogradnike. Ob nastanku Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj (1981), je bila izvoljena v prvi Upravni odbor društva. Februarja 2003 je, skupaj z ostalimi ustanovnimi člani, postala naša častna članica.

S svojim delom in doprinosom je pomembno prispevala k ugledu in rezultatom Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj, predvsem v prvem desetletju po ustanovitvi. Z veseljem nas je sprejela in pogostila v zidanici v Dobju, tudi spomladi 2017, ob pohodu po vinskih goricah, ko je nastala zgornja fotografija. Ohranjamo jo v najlepšem spominu. 

Verjemite, da tudi mi pogrešamo naša skupna druženja. Trenutke, ko smo se srečali, poklepetali, obiskali zanimivo turistično destinacijo, uspešno vinogradniško kmetijo ali podjetje, se zbrali na predavanju, pohodu po vinskih goricah, degustaciji...

Pred nekaj tedni so stekle aktivnosti za organizacijo strokovne ekskurzije na Koroško in Štajersko, ki smo jo nameravali izvesti pred martinovim, sestavili smo že obvestilo, ki bi ga v teh dneh poslali članicam in članom društva. Zaradi znanih razmer načrtovana aktivnost žal ni izvedljiva v jesenskem času. V trenutni situaciji je pomembno, da spoštujemo navodila strokovnih služb in organizacij za omejevanje tveganj za okužbo. Za izvedbo naših skupnih aktivnosti, družabnih in strokovnih, bodo nove priložnosti, v to iskreno verjamemo.

Ostanite zdravi, vedri in optimistični! Vse lepo vam želimo iz društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj. Malo za gušt in lep spomin - fotka iz prijetnega obiska v Prekmurje, pred tremi leti.

Pridelovalce, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina in obdelujejo najmanj 0,1 ha vinogradov, ali pridelek tržijo, obveščamo, da morajo, skladno s 13. členom Pravilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina, najkasneje do 20. novembra 2020 Upravni enoti prijaviti celoten pridelek grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, vključno s pridelkom, namenjenim za lastno uporabo. V primeru grozdja, ki je bilo trgano tako pozno, da do navedenega roka ni možna prijava, morajo pridelovalci prijaviti pridelek najpozneje v 20 dneh po trgatvi.

Obvezni podatki v prijavi so: ime in priimek, KMG-MID in/ali št. vpisa v register pridelovalcev grozdja in vina, vrsta pridelka (po sorti ali kot mešano belo, mešano rdeče ali mešano belo in rdeče), količina grozdja v kilogramih, datum trgatve in količina vina v litrih.

V času povečanih tveganj za okužbe z novim korona virusom je dobrodošla elektronska prijava (Portal eUprava, ali preko e-pošte). 

Redne trgatve se zaključujejo, zgodnje in srednje zgodnje sorte so v glavnem že pobrane tudi v vinorodni deželi Posavje. 

Živahno je tudi v kleteh, saj mlada vina med vrenjem in po končanem vrenju, potrebujejo še posebno pozornost. Pazimo na temperaturo vrenja, jo po potrebi znižamo, spremljamo proces akloholnega vrenja in zračimo kleti. Da preprečimo oksidacijo mošta, že proti koncu vrenja omejimo dostop zraka. Na cisterne postavimo plavajoče pokrove (brez olja), sode pa zalijemo do vrha. Pomembno pa je, da se prej prepričamo, da je vrenje v resnici končano. To ugotovimo s poskušanjem, še bolj zanesljivo pa z refraktometrom. Upoštevajmo, da so refraktometri umerjeni na raztopino vode in sladkorja, zato v tekočini z alkoholom sladkor na skali nikoli ne bo pokazal nič, četudi je mošt povret do konca. Za določitev okvirne vsebnosti nepovretega sladkorja, si lahko pomagate s tabelo. Za bolj natančno meritev se obrnite na enološki laboratorij.

Po končanem alkoholnem vrenju lahko nastopijo pogoji za biološki razkis, ki lahko poteče spontano. Iz jabolčne kisline nastaja blažja - mlečna kislina, proces pa spremlja sproščanje ogljikovega dioksida. Razkis omogočijo kvasovke jabolčno mlečnega razkisa, ki jih imajo droži. Neizkušeni kletarji zaradi izhajanja plina oz. aktivnosti vrelne vehe dostikrat napačno sklepajo, da primarno vrenje mošta ni končano, v resnici pa lahko poteka razkis, ki ob povišani temperaturi in ustrezni vrednosti pH vino skoraj v celoti razkisa! Preveč razkisano vino je zaradi pomanjkanja in porušene harmonije kislin neprijetnega okusa in plehko, prizadeto na barvi, predvsem pa občutljivo za razne bolezni. Biološki razkis jabolčne kisline poteče ob ustrezni temperaturi (okvirno med 15 in 20 stopinj), ustrezni vrednosti pH (nad 3,2) in v čim nižjih koncentracijah prostega žveplovega dioksida. "Mehkejši okus" mlečne kisline je osnovna karakteristika terana, prija tudi bogati modri frankinji, pri cvičku in pri belih vinih pa so mnenja o tem deljena - odvisno kakšno kakovost imamo in kaj želimo z vinom doseči. Vprašanje proti koncu vrenja zato vsekakor je, ali je razkis potreben. Spodbudimo ga z mešanjem droži, lahko tudi dodatkom bakterij jabolčno mlečnega razkisa in z gretjem na okvirno 20 stopinj, če je potrebno. Proces razkisa zaustavimo z žveplanjem in ločitvijo mladega vina oz. mošta od droži.

Čas prvega pretoka, ko vino izdatno žveplamo, je odvisen predvsem od značilnosti vina. Običajno ga opravimo kmalu po končanem vrenju, spet drugič se lahko (sploh za posebne trgatve in tehnologije vrhunskih vin) zavleče v pozni zimski čas ali celo pomlad. Veliko uspeha, potrpljenja in užitkov vam želimo pri negi vaših mladih vin.

Več o prvem pretoku>>>

Iz Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj vam želimo
lepo in uspešno trgatev! 

Uporabne povezave za trgatev:

• korelacijska tabela (SLADKOR - GOSTOTA - ALKOHOL)>>>
• približno določevanje nepovretega sladkorja z refraktometrom>>>
• Excel: tipizacija vin (izračun alkoholne stopnje in deleža za največ 5 vin)>>>
• dosladkanje - korekcija alkoholne stopnje>>>
• Pravilnik o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve>>>

   VEČ O TRGATVI>>>
  Podatki dozorevanja grozdja (KGZS Novo mesto) >>>   
  

Za čas trgatve se odločimo glede na željeni stil vina in doseženi ustrezni tehnološki zrelosti grozdja. Spremljanje dozorevanja grozdja vsaj 14 dni pred trgatvijo omogoča doseči karakter vina, ki ga želimo imeti in ga letnik tudi omogoča. Sladkorna stopnja ni glavni faktor, ki ga upoštevamo pri določanju roka trgatve. Zelo pomembna je vsebnost kislin, pH ter vsebnost prostih in skritih arom. Da bomo določili najbolj primeren čas trgatve za posamezno sorto, svetujemo redno pokušanje grozdja zadnjih deset dni pred trgatvijo. S pokušanjem grozdja bomo bolj natančno zadeli pričakovani karakter našega vina. Kaj moramo storiti za dobro kakovost bodočega vina? 

PREBERI VEČ: Priprava na trgatev 2020 (KGZ Novo mesto, 10. 9.) >>>

S skupnim trganjem kakorkoli prizadetega in zdravega, kakovostnega grozdja se zniža kakovost celotnega pridelka. V ta namen se odstranjuje poškodovano, neobarvano grozdje, uvele, suhe dele grozdja in tudi grozde, ki so poškodovani od bolezni, insektov ali fizioloških motenj.

Pri trgatvi in predelavi poškodovanega in nagnitega grozdja se od vinarja zahteva še posebno odgovornost. Visok nivo higiene, natančno odbiranje poškodovanega ali nagnitega grozdja, hitra predelava, nižje temperature pri predelavi in vrenju, uporaba žvepla, dobro pripravljenega kvasnega nastavka iz vitalnih kvasovk in hrane za kvasovke so dejstva, ki jih je potrebno upoštevati pri predelavi nagnitega in poškodovanega grozdja. V takih primerih se svetuje ostro razsluzenje moštov z dodatkom tudi do 1,4 dl 5-6% raztopine žveplaste kisline na 100 l (70 mg SO2/l) mošta in ustreznih čistil. Primerna je kombinacija kalijevega kazeinata in želatine ali kombinacija bentonita, želatine ter kremenčevega čistila. Naj ne bo še enkrat odveč opozorilo, da je aktiven kvasni nastavek v tem primeru, kakor tudi sicer, nepogrešljiv in nujen.

Zakonodajna zahteva za minimalni volumenski delež naravnega alkohola za deželno vino PGO je 8,1 % vol (62 °Oe), za kakovostno vino ZGP 8,5 % vol. (64,5 °Oe), vendar mora biti minimalni volumenski delež dejanskega alkohola tako pri deželnem vinu PGO, kakor tudi pri kakovostnem vinu ZGP 8,5 % vol.

Zaradi poškodb po toči in posledično propadanja grozdja bo kdo primoran iti v trgatev, kljub nedoseganju želene tehnološke zrelosti grozdja. V zvezi s tem spremljajte navodila KGZS Novo mesto, kot pooblaščene organizacije za spremljanje dozorevanja grozdja v vinorodni deželi Posavje. Popravek volumenskega deleža naravnega alkohola ne sme preseči 2 % vol. (tudi za vino cviček PTP). Pridelovalec, ki namerava obogatiti več kot 10.000 l pridelka, mora pridobiti individualno mnenje o obogatitvi pri pooblaščeni organizaciji za spremljanje dozorevanja grozdja na osnovi pisne vloge. 

V primeru, ko želi pridelovalec pridelati vino z označbo vrhunsko vino ZGP, mora predhodno pridobiti mnenje pooblaščene organizacije o ustreznosti količine in kakovosti grozdja za pridelavo vrhunskega vina, zlasti glede stopnje naravnega alkohola in zdravstvenega stanja grozdja. V tem primeru mora pridelovalec grozdja, namenjenega za predelavo v vrhunsko vino ZGP najmanj 8 dni pred trgatvijo opraviti predprijavo trgatve, dva dni pred trgatvijo pa tudi prijavo roka trgatve pri pooblaščeni organizaciji. Le-ta nato v dveh dneh po prijavi termina trgatve opravi pregled dozorelosti grozdja v vinogradu, kjer mora biti prisoten tudi pridelovalec ali njegov zastopnik. 

Grozdje, namenjeno pridelavi v vrhunsko vino, mora ob trgatvi dosegati najmanj 84 °Oe, ob pregledu v vinogradu najmanj 80 °Oe. Če grozdje v vinogradu, ob pregledu ne dosega 80 °Oe, pridelovalec ne more zaprositi za ponovni pregled. Na grozdju, ki je namenjeno za pridelavo vrhunskega vina posebne kakovosti mora biti prisotna žlahtna gniloba. Sladkorne stopnje tega grozdja v vinogradu pa morajo biti najmanj:
  - pozna trgatev 91 °Oe,
  - izbor 102 °Oe,
  - jagodni izbor 127 °Oe,
  - ledeno vino 127 °Oe v moštu in
  - suhi jagodni izbor 154 °Oe.