Približuje se konec poletja, ko se že oziramo proti trgatvi. Za vsakega vinogradnika je to eden lepših, hkrati pa tudi najbolj odgovornih trenutkov v letu. Letošnji letnik veliko obeta, zato je prav, da se nanj pripravimo pravočasno, mirno in premišljeno. Vsaka trgatev je nekoliko drugačna, saj nanjo vplivajo vremenske razmere, zdravstveno stanje grozdja, dozorelost posameznih sort ter vse pomembnejše spremembe podnebja, ki jih v vinogradih občutimo iz leta v leto bolj.

Pri določanju pravega časa trgatve naj nas ne vodi samo sladkorna stopnja. Pomembno je spremljati tudi kisline, pH vrednost, zdravstveno stanje grozdja ter razvoj arom. Najboljši občutek za pravi trenutek dobimo v vinogradu, zato priporočamo redno pokušanje grozdja in spremljanje dozorevanja po posameznih sortah. Vsak vinski letnik si zasluži zbranost, sodelovanje in dobre odločitve.

Da bomo iz pridelka dobili čim boljše vino, bo treba tudi letos posebno pozornost nameniti osnovnim, a zelo pomembnim opravilom. Skrbna higiena, odbiranje poškodovanega, nagnitega ali bolezensko prizadetega grozdja, hitra predelava ter primerna temperatura pri predelavi in vrenju so temelji uspešnega kletarjenja. Prav tako ne smemo pozabiti na premišljeno uporabo žvepla, dobro pripravljen kvasni nastavek iz vitalnih kvasovk in ustrezno prehrano kvasovk.

Več koristnih napotkov in priporočil za letošnjo trgatev bomo lahko slišali na predavanju za vinogradniška društva sevniške občine, ki bo letos potekalo v Tržišču, v gostilni Ulčnik-Majcen v sredo 19. avgusta 2026 ob 18. uri. Z nami bo svetovalka za vinarstvo iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto Ivanka Badovinac. Vabljeni!

Uporabne povezave za trgatev:

• korelacijska tabela (SLADKOR - GOSTOTA - ALKOHOL) >>>
• približno določevanje nepovretega sladkorja z refraktometrom>>>
• Excel: tipizacija vin (izračun alkoholne stopnje in deleža za največ 5 vin) >>>
• dosladkanje - korekcija alkoholne stopnje >>>
• Pravilnik o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve >>>

VEČ O TRGATVI >>> 
Pomen mikroorganizmov pri pridelavi vina (D. Bavčar, 2017)

Vinska trta razvija plodiče. Večina jagod se med seboj dotika (79 po lestvici BBCH).

V aktualnem obdobju razmere za okužbe s peronosporo vinske trte niso izstopajoče. Kljub temu je zaradi nadaljnjega priraščanja listne površine in varstva mladik smiselno z enim ali dvema zaključnima tretiranjima obnoviti zaščitno oblogo. Svetujemo rabo dotikalno delujočih sredstev. Pri izbiri pripravka upoštevajte tudi njegovo karenco.

Tveganje za okužbe z oidijem vinske trte še vedno ostaja.

Podrobnosti najdete na spletni strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (obvestilo z dne 20. 7. 2026 za JV Slovenijo - Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto).

Vina letnika 2025 zorijo in se razvijajo, želimo, da ohranjajo kakovost in jo pridobivajo. Dvig temperature v kleteh in posledično v vinih, lahko pospeši določene reakcije – tudi tiste, ki jih ne želimo. Če smo vina žveplali pred časom, je koncentracija prostega žveplovega dioksida zelo verjetno upadla, kar vodi do oksidacije!

Za optimalne pogoje zorenja je potrebno še naprej preprečevati dostop zraka (polni sodi, oz. cisterne zatesnjene z inertnim plinom ali s parafinskim oljem) in zagotoviti, da ima vino dovolj prostega žvepla . 

Priporočljiva koncentracija prostega žveplovega dioksida – SO2 (ki mu vinogradniki pogovorno pogosto rečemo kar "žveplo") je najmanj 15 mg/L. Pri cvičku je predpisana zgornja koncentracija za vina v prometu omejena s 25 mg/l, pri ostalih vinih normalne trgatve pa 35 mg/L. Pri žveplanju in med zorenjem se določeni del dodatka veže. Med vezanim in prostim žveplom obstaja ravnotežje, ki je odvisno predvsem od pH vrednosti in temperature. Žveplov dioksid ima največjo topnost v vinu pri 10 °C. Reakcija vezave žvepla s porabniki je končana v dveh do šestih urah, vina je po dodajanju žveplove kisline (torej v tekoči obliki) potrebno rahlo premešati. Pri vinih z nižjo pH vrednostjo (višja vsebnost kislin) si lahko privoščimo nižjo koncentracijo, saj je v takih vinih večji delež v molekularni (nevezani) obliki, kot SO2. Čezmerna količina SO2 je zdravju škodljiva. Pri vsebnosti nad 50 mg/L prostega SO2 je pri pokušanju mogoče zaznati pekoč vonj po žveplovem dioksidu. 

Več o žveplanju vin >>>

Pravočasno zatiranje ameriškega škržatka je poleg odstranjevanja okuženih trt ključni ukrep za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice, zato je nujno čim bolj znižati populacijo prenašalca ameriškega škržatka. Prve izlegle ličinke ameriškega škržatka smo v letošnjem letu na območju jugovzhodne Slovenije zabeležili 14. maja. V vinogradih trenutno najdemo večino ličink ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus Ball.) na stopnji L2 in še vedno ličinke razvojne stopnje L1. Konec preteklega tedna (12. junij) smo zabeležili tudi prve nimfe – stopnja L3.

Ličinke se bodo v petih razvojnih stadijih razvile v odrasle škržatke. Fitoplazmo lahko prenašajo ličinke od tretjega razvojnega stadija (L3) naprej in ne le odrasli škržatki. Zato je za uspešno preprečevanje širjenja okužb z zlato trsno rumenico nujno čim bolj znižati začetno populacijo ameriškega škržatka z uporabo ustreznih insekticidov. Prvo škropljenje vinogradov zato opravimo v času prehoda prenašalca v razvojni stadij L3, saj na podlagi večletnih spremljanj ugotavljamo, da prehod v razvojni stadij L3 časovno sovpada z zaključkom cvetenja trte.

Fenološko je na območju jugovzhodne Slovenije vinska trta že zaključila s cvetenjem in nastavlja plodiče (69 – 71 po lestvici BBCH). Glede na razvojno stopnjo ameriškega škržatka in fenološki razvoj trte morate prvo tretiranje ameriškega škržatka na območju jugovzhodne Slovenije opraviti najkasneje v 10 dneh po objavi tega obvestila (do 25. 6. 2026). Zatiranje ameriškega škržatka je obvezno v vinogradih za pridelavo grozdja, matičnih vinogradih, matičnjakih, trsnicah, brajdah in ohišnicah na vseh razmejenih območjih zlate trsne rumenice.

VEČ O OBVESTILU, ki ga je pripravil Domen Bajec (15. 6. 2026) iz KGZ Novo mesto>>>
Video o zatiranju ameriškega škržatka>>>

V naših vinogradih se je začelo cvetenje vinske trte, ki je eno najpomembnejših in občutljivih obdobij v rastni sezoni. Oblikujejo se nastavki letošnjega pridelka, zato vreme in zdravstveno stanje trte močno vplivata na količino ter kakovost grozdja. Za uspešno oploditev trta potrebuje toplo in suho vreme. Dolgotrajen dež, veter ali nižje temperature lahko povzročijo slabšo oploditev in osipanje cvetov. Od cvetenja se poveča nevarnost peronospore in oidija, v primeru neugodnih vremenskih razmer lahko tudi sive grozdne plesni na kabrnikih. Z zaščito proti peronospori in odiju nadaljujemo v 8 do 14 dnevnih presledkih, kar je odvisno od stanja okužb in vremenskih razmer. 

Obdobje cvetenja običajno traja od nekaj dni do približno dveh tednov, odvisno od sorte in vremenskih razmer. Po končanem cvetenju se začne razvoj jagod, ko bodo že lepo vidni mladi grozdi in prvi pravi obeti letošnjega letnika. Vinogradniki so nekoč radi rekli: »Od cvetenja do trgatve je samo dobrih sto dni.« Koliko bo letos držal ta stari rek, pa bo pokazalo vreme v prihodnjih tednih in mesecih.