Županovo vino 2025 bo modra frankinja
Vinogradniška društva sevniške občine bomo v sodelovanjem z županom Srečkom Ocvirkom tudi letos izbrala županovo vino, tokrat modro frankinjo. Glavni organizator letošnjega izbora je Društvo vinogradnikov Malkovec. K sodelovanju kot vedno vabimo občane občine Sevnica z vinogradom v sevniški občini (nujen je vpis v register pridelovalcev in prijava pridelka), ki lahko v odkup ponudite določeno količino izbranega vina.
Podrobnosti najdete na povezavi.
43. društveno ocenjevanje vin
Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj organizira tradicionalno 43. društveno ocenjevanje vin.
Zbiranje vzorcev bo v ČETRTEK, 13. februarja 2025 od 16. do 20. ure v bifeju TINCA v Boštanju.
Vzorce vin, ki ste jih pridelali in želite da jih ocenimo, je potrebno oddati v eni (1) vinski steklenici. Cena za vzorec znaša 10 EUR. K oddaji ste vabljene članice in člani društva s plačano članarino za leto 2025 (poravnali jo boste lahko tudi ob oddaji vaših vzorcev). Ocenjevanje vin bo potekalo skladno z našim Pravilnikom o ocenjevanju vin.
Degustacijska komisija bo vzorce ocenila 15. februarja 2025. Rezultati ocenjevanja bodo objavljeni na naši spletni strani in v priložnostnem biltenu. Sodelujte in bodite del uspešne zgodbe tudi v letošnjem letu. Vabljeni k sodelovanju.
Potovanje skozi svet konjakov z Majdo Debevc
V Društvu vinogradnikov Sevnica-Boštanj smo 24. januarja gostili sommelierko in priznano poznavalko vinskih destilatov Majdo Debevc, ki je vse svoje odraslo življenje posvetila raziskovanju sveta vina in destilatov.
V prijetnem ambientu krške vinske kleti je zbranim članicam in članom predstavila zgodovino, pridelovalne postopke in značilnosti konjakov ter drugih vinskih destilatov. Zbrani smo imeli priložnost poskusiti različne konjake iz francoske pokrajine Cognac ter vinske destilate iz drugih regij. Zelo prijeten vtis je naredil tudi vinski destilat, ki že nekaj let zori v hrastovih sodčkih krške vinske kleti in bo v prihodnjih letih na voljo tudi na trgu.
V vinogradih in v kleteh v zimskih mesecih
Kljub navideznemu mirovanju v zimskem času se tako v trtah kot v vinih, tudi sedaj dogajajo spremembe. Med zimskim mirovanjem poteka razgradnja nakopičenih hranil oz. sprememba škroba v sladkor, kar trto obvaruje pred zmrzaljo. V najbolj hladnih mesecih trta prenese dokaj nizke temperature, tja do -20 stopinj in še nižje. Najvišja vsebnost sladkorja v lesu je skoncentrirana v decembru in januarju, kar povečuje njeno odpornost, z višanjem temperature pa se dogaja obraten proces – sladkor se ponovno pretvarja v škrob, zato je občutljivost trte na mraz v teh mesecih večja.
V času pred brstenjem opravimo zimsko rez, s čimer uravnavamo razmerje med rastjo in rodnostjo, ob tem pa upoštevamo zahteve sorte, bujnost, prehranjenost, starost in kondicijo trt. Več načinov je, kako trto pravilno obrežemo in jo pripravimo na novo sezono. Vse je stvar pristopa, razumevanja, tradicije in naših želja. Prav pa je, da naše cilje usmerjamo h kakovostnemu pridelku in zdravim trtam, to dosegamo z razumno obremenitvijo. S tem omogočamo dobro prehranjenost, zmerno rast, večjo učinkovitost pri zaščiti vinske trte pred boleznimi in škodljivci (posledično manj uporabe škropiv) ter pridelujemo zdravo in zrelo grozdje - kot pomemben predpogoj za kakovost vin. Cilj zimske rezi je uravnavanje pravilnega razmerje med količino, kakovostjo in gospodarnostjo. Z rezjo ohranjamo želeno vzgojno obliko in preprečujemo izčrpanje. Rez pomembno vpliva na kakovost končnega pridelka, pa tudi na ekonomično pridelavo. Ni toliko pomembno, ali režemo na šparone - enega ali dva, reznike, kordone..., pomembneje je, da pravilno ocenimo zmožnosti vsake posamične trte, njen potencial, jo pravilno obremenimo in enakomerno razporedimo rodna očesa, kasneje mladice.
Spremembe se dogajajo tudi v naših vinih, ki jih pozimi običajno drugič pretočimo, po potrebi tipiziramo, predvsem pa preprečujemo dostop zraka in zagotavljamo zadostno koncentracijo prostega žvepla. Le pri določenih tehnoloških postopkih, npr. pri daljšem zorenju na finih in zdravih drožeh, si lahko privoščimo drugačno prakso. Topnost zraka se z nižanjem temperature veča, zato je razlaga, da vina pozimi ne oksidirajo zmotna. V hladnih kleteh se zaradi izločanja vinskega kamna delno zniža vsebnost kislin. Proces je odvisen od količine alkohola, temperature in pH vrednosti oz. koncentracije kislin. Ob višji alkoholni stopnji in višji temperaturi se vinski kamen izloča počasneje. Ob izločitvi 2,5 g/l vinskega kamna, to je kalijevega tartrata, se koncentracija titracijskih kislin zniža za okvirno 1 g/l. Ob ugodnih razmerah bodo naša vina pridobivala na kvaliteti. Značilne spremembe so povezane s povečanjem števila antocianov, vezavo s proteini, reakcijami z estri, terpeni, tanini in hlapnimi snovmi, razgradnjo kislin ipd, na te reakcije pa vplivajo tako koncentracija žvepla in kisika, pH vrednost, temperatura, bakteriološka sestava vin in še kaj.
V kolikor v vinih zaznamo neznačilne nevinske vonje in okuse, je potrebna takojšnja korekcija tj. poseg, včasih zadostuje že pretok ali žveplanje, največkrat pa je v takih primerih potreben kontroliran in pravilno tretiran dodatek ustreznega enološkega sredstva.