Čeprav zaenkrat kaže, da letos težko govorimo o presežkih v kakovosti vinskega letnika, pa ste in boste dobri vinarji prepoznali in izkoristili potencial za pridelavo dobrih vin, tudi vrhunskih. Pri tem vam želimo veliko uspeha! Prva priložnost za širšo pokušino in objektivno oceno vinskega letnika 2019 naših članic in članov bo društveno ocenjevanje vin, ki bo izvedeno v februarju ali marcu prihodnje leto.

V času po končanem vrenju ne pozabimo na zaščito mladih vin pred vplivi zraka (zaščito pred oksidacijo), ločitev od droži in na primerno žveplanje. Prvi pretoki moštov so pogojeni z našimi cilji in parametri, predvsem koncentracijo kislin, pH vrednostjo, okusom in vonjem. Aromatične sorte brez reduktivnih vonjev bomo pretakali manj zračno. Daljše zorenje na finih drožeh, z občasnim dvigovanjem in brez žveplanja je ob redni organoleptični kontroli primerno le za zdrave droži.

Tudi v letošnjem letu se bomo težko ognili težavam z bekserji in drugimi nevinskimi vonji. Rešitev v teh primerih so zračni pretoki (čim prej po nastanku), katerim dajemo prednost pred dodatki bakrovih pripravkov. Ponovno opozarjamo: bekser je najpogostejša napaka naših vin, ki jih opažamo na društvenih ocenjevanjih, pojavlja pa se tudi zaradi prepoznega prepoznavanja in ukrepanja!

VEČ O PRVEM PRETOKU MLADEGA VINA>>>

Obveščamo vas, da je avtobus poln, prijave na ekskurzijo žal niso več mogoče.

Odhod avtobusa, v soboto 2. novembra, bo iz Blance ob 5:15. Avtobus bo imel postanke na Glavnem trgu v Sevnici, na glavni avtobusni postaji v Sevnici, pri gostilni Rondo ter v Boštanju, na AP pri Sava avto oz. Tušu.
Ne pozabite osebnega dokumenta (prestop državne meje)!

Glavni poudarki bodo: ogled Krajinskega parka Sečoveljske soline, ogled vinske kleti Kabola (hrvaška Istra) z degustacijo in prigrizkom, ogled oljarne Babič v Babičih pri Marezigah (možen nakup oljčnega olja), degustacija vin v vinski fontani Marezige in večerja (oz. pozno kosilo) v gostišču Karjola v Marezigah.

Za dobro kakovost in neoporečna vina je potrebno upoštevati dejstva, kot so visok nivo higiene, natančno odbiranje v primeru poškodovanega ali gnilega grozdja, hitra predelava, nižje temperature pri predelavi in vrenju, uporaba žvepla v začetku tehnološkega procesa (razsluzenje, drozganje), uporaba dobro pripravljenega kvasnega nastavka iz vitalnih kvasovk in uporaba hrane za kvasovke.

Med fermentacijo moštov s poskušanjem redno spremljamo potek alkoholnega vrenja, opazujemo mošt (izhajanje ogljikovega dioksida) in z refraktometrom preverjamo upadanje sladkorne stopnje. Morebitne težave s prekinitvijo fermentacije odpravljamo takoj, pojavljajo se predvsem takrat, ko temperatura mošta pade, kjer nismo dodali kvalitetnega nastavka selekcioniranih kvasovk ali je bila tekočina znatno žveplana. Včasih za ponovno vzpostavitev vrenja zadostuje že korekcija temperature in premešanje droži, bolj učinkovito pa prekinjeno vrenje vzpostavimo s ponovnim dodatkom selekcioniranih kvasovk, ki jih pravilno pripravimo po navodilu proizvajalca. 

Med alkoholnim vrenjem skrbimo za dobro zračenje kleti, oz. odvajanje ogljikovega dioksida, ki je eden od produktov vrenja in zaradi svoje teže izpodriva zrak! 

Zaključek fermentacije potrdimo z okušanjem in z refraktometrom (okvirno: pri < 6 BRIX je večina moštov povretih, tabela>>>). Pri moštih z višjo sladkorno stopnjo, se pred koncem vrenja odločamo o morebitni kontrolirani prekinitvi vrenja (za pridelavo vin z ostankom sladkorja), kar naredimo z ohlajanjem, žveplanjem in pretokom.

Slovenija je vinorodna dežela, ki se lahko pohvali z najstarejšo živečo trto na svetu, raste na mariborskem Lentu. Kot pravijo viri, je bila znamenita žametovka posajena nekje na koncu srednjega veka, ko so realno nevarnost še vedno predstavljali turški vpadi.

Z vinogradništvom pa so bili že nekoč, verjetno še bolj kot danes, povezani tudi kraji, kjer živimo in kjer deluje naše društvo. Trte častitljivih starosti najdemo predvsem ob domačijah, kjer skrbne družine dediščino svojih prednikov prenašajo in negujejo iz roda v rod. Na svoji domačiji, na Šmarčni ob reki Savi, smo obiskali Franca Dobovška, člana Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj. Pripoveduje, da je žametovka, oz. kavčina, kot mogočno trto ob domačem gospodarskem poslopju imenujejo od nekdaj, rastla že v času njegovega deda in verjetno tudi pradeda, najmanj 100 let bi lahko imela po pripovedovanju domačinov. Kmetiji je bila vedno v ponos, letos je še posebej bogato obrodila. V viharnih in nestanovitnih desetletjih pa njihova kavčina zagotovo ne bi preživela do današnjih dni, če njeni nekdanji in sedanji skrbniki ne bi skrbno in s spoštovanjem skrbeli zanjo. Sadeže stare, a še vedno vitalne trte, bodo pobrali to nedeljo, ko se bodo zbrali na trgatvi.  

Iz Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj vam želimo lepo in uspešno trgatev! 

Uporabne povezave za trgatev:

• korelacijska tabela (SLADKOR - GOSTOTA - ALKOHOL)>>>
• približno določevanje nepovretega sladkorja z refraktometrom>>>
• Excel: tipizacija vin (izračun alkoholne stopnje in deleža za največ 5 vin)>>>
• dosladkanje - korekcija alkoholne stopnje>>>
• Pravilnik o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve>>>

    VEČ O TRGATVI>>>

KGZ Novo mesto je objavil rezultate 6. vzorčenja dozorevanja grozdja, ki je bilo izvedeno 30. septembra. V nadaljevanju povzemamo njihovo sporočilo in rezultate.

Podatki dozorevanja grozdja (KGZ Novo mesto) >>>

Podatki šestega tedna spremljanja dozorevanja grozdja letnika 2019 kažejo ponovno na zelo upočasnjeno dozorevanje. Vsebnost sladkorja je v povprečju ostala na enaki ravni kot v preteklem tednu, vsebnost skupnih kislin se je v povprečju znižala za cca 1 g/L, pH vrednost se je povišala v povprečju za 0,03 (podatek za Dolenjsko). Zdravstveno stanje grozdja se iz tedna v teden slabša kot posledica poškodb od grozdnega sukača, mrčesa ter relativno visokih temperatur ob visoki vlažnosti (deževje, rosa). Glede na podatke iz zgornje tabele, predvsem pa zaradi slabšega zdravstvenega stanja svetujemo trgatev sorte modra frankinja. V kolikor zdravstveno stanje grozdja dopušča, svetujemo, da se ob ugodni vremenski napovedi s trgatvijo modre frankinje še počaka, ravno tako s sorto rumeni plavec in žametovka.

Rezultati opravljenih meritev so merodajni za vzorčene vinograde in jih ne smemo vzeti na splošno, zato opozarjamo, da je potrebno v vsakem vinogradu posebej spremljati dozorevanje grozdja (sladkorna stopnja, skupne kisline, predvsem zdravstveno stanje) in določiti optimalni rok trgatve.