Redne trgatve se zaključujejo tudi v vinorodni deželi Posavje. 

Živahno je v kleteh, saj mlada vina med vrenjem in po končanem vrenju, potrebujejo še posebno pozornost. Pazimo na temperaturo vrenja, jo po potrebi znižamo, spremljamo proces akloholnega vrenja in zračimo kleti. Da preprečimo oksidacijo mošta, že proti koncu vrenja omejimo dostop zraka. Na cisterne postavimo plavajoče pokrove, sode pa zalijemo do vrha. Pomembno pa je, da se prej prepričamo, da je vrenje v resnici končano. To ugotovimo s poskušanjem, še bolj zanesljivo pa z refraktometrom. Upoštevajmo, da so refraktometri umerjeni na raztopino vode in sladkorja, zato v tekočini z alkoholom sladkor na skali nikoli ne bo pokazal nič, četudi je mošt povret do konca. Za določitev okvirne vsebnosti nepovretega sladkorja, si lahko pomagate s tabelo. Za bolj natančno meritev se obrnite na enološki laboratorij.

Po končanem alkoholnem vrenju lahko nastopijo pogoji za biološki razkis, ki lahko poteče spontano. Iz jabolčne kisline nastaja blažja - mlečna kislina, proces pa spremlja sproščanje ogljikovega dioksida. Razkis omogočijo kvasovke jabolčno mlečnega razkisa, ki jih imajo droži. Neizkušeni kletarji zaradi izhajanja plina oz. aktivnosti vrelne vehe dostikrat napačno sklepajo, da primarno vrenje mošta ni končano, v resnici pa lahko poteka razkis, ki ob povišani temperaturi in ustrezni vrednosti pH vino skoraj v celoti razkisa! Preveč razkisano vino je zaradi pomanjkanja in porušene harmonije kislin neprijetnega okusa in plehko, prizadeto na barvi, predvsem pa občutljivo za razne bolezni. Biološki razkis jabolčne kisline poteče ob ustrezni temperaturi (okvirno med 15 in 20 stopinj), ustrezni vrednosti pH (nad 3,2) in v čim nižjih koncentracijah prostega žveplovega dioksida. "Mehkejši okus" mlečne kisline je osnovna karakteristika terana, prija tudi bogati modri frankinji, pri cvičku in pri belih vinih pa so mnenja o tem deljena - odvisno kakšno kakovost imamo in kaj želimo z vinom doseči. Vprašanje proti koncu vrenja zato vsekakor je, ali je razkis potreben. Spodbudimo ga z mešanjem droži, lahko tudi dodatkom bakterij jabolčno mlečnega razkisa in z gretjem na okvirno 20 stopinj, če je potrebno. Proces razkisa zaustavimo z žveplanjem in ločitvijo mladega vina oz. mošta od droži.

Čas prvega pretoka, ko vino izdatno žveplamo, je odvisen predvsem od značilnosti vina. Običajno ga opravimo kmalu po končanem vrenju, spet drugič se lahko (sploh za posebne trgatve in tehnologije vrhunskih vin) zavleče v pozni zimski čas ali celo pomlad. Veliko uspeha, potrpljenja in užitkov vam želimo pri negi vaših mladih vin.

Več o prvem pretoku>>>

Podatki dozorevanja grozdja (KGZ Novo mesto) >>>
Napotki za kletarjenje letnika 2025 (KGZS Novo mesto) >>>

Uporabne povezave za trgatev:

• korelacijska tabela (SLADKOR - GOSTOTA - ALKOHOL) >>>
• približno določevanje nepovretega sladkorja z refraktometrom>>>
• Excel: tipizacija vin (izračun alkoholne stopnje in deleža za največ 5 vin) >>>
• dosladkanje - korekcija alkoholne stopnje >>>
• Pravilnik o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve >>>

   VEČ O TRGATVI >>>
  Pomen mikroorganizmov pri pridelavi vina (D. Bavčar, 2017)

Vsak vinski letnik je po svoje poseben in ga krojijo mnogi dejavniki, na katere tako ali drugače vplivamo tudi kletarji. Vabljeni na strokovno predavanje o trgatvi letnika 2025 - dobrodošle članice in člani vinogradniških društev ter ostali, ki jih predstavljene vsebine zanimajo.

V času pred trgatvijo imamo tako priložnost obnoviti in nadgraditi svoje znanje in trgatev opraviti s čim boljšimi obeti za dobra vina. 

Za vinogradška društva sevniške občine bo predavanje v Šentjanžu, in sicer v četrtek 4. 9. 2025 ob 18. uri, v tamkajšnji kulturni dvorani (Šentjanž 12). Z nami bo svetovalka za vinarstvo vinorodne dežele Posavja, Ivanka Badovinac (KGZS Novo mesto).

Tudi letos bomo obiskali 63. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Gre za največji in najpomembnejši tovrstni sejem v tem delu Evrope. Tak je, ker mu je uspelo v sodobnost prenesti stoletja strasti do obdelave zemlje in izkušenj pridelave kakovostne hrane iz starejših na nove generacije. Zagotavlja transfer novih poslovnih in strokovnih znanj, spoznanj in tehnologij iz mlade v zrelo generacijo pridelovalcev in predelovalcev.

Obisk sejma bomo izvedli v torek, 26. avgusta 2025. Odhod avtobusa iz AP Sevnica bo ob 6:30, s postanki v rondoju v Šmarju in pri Mercatorju v Boštanju. Popoldne bomo preživeli na turistični kmetiji PUKLAVEC v jeruzalemskih goricah.

O drugih podrobnostih boste članice in člani društva obveščeni s pošto, ki jo lahko pričakujete v naslednjih dneh. 

V zadnjem času se soočamo s povečanim obsegom okužb v vinogradih s trsnimi rumenicami. Vemo, da širjenje lahko preprečimo le s striktnim izvajanjem predpisanih ukrepov. Potrebno je zatirati prenašalca ameriškega škržatka in odstranjevati vse simptomatične trte.

Kar se tiče razširjenosti okužb je naše območje trenutno razdeljeno na dva dela: okuženi del v katerega spadajo občine Dolenjske Toplice, Straža, Mirna peč, Novo mesto, Šentjernej, Kostanjevica na Krki, Krško in Brežice ter na varovalni pas (ostale občine, med katere spada tudi občina Sevnica). V okuženem območju kjer je teh okužb več, morajo lastniki odstranjevati rastline sami, brez predhodne laboratorijske potrditve. Za te odstranjene trte je vlada sprejela poseben ukrep pomoči v obliki finančnega nadomestila, ki ga lahko uveljavljajo vinogradniki v prej omenjenih občinah in se ga dodeli za čas trajanja programa za obdobje do 31. decembra 2025. Finančno nadomestilo se upravičencem dodeli, če skupna višina finančnega nadomestila na posameznega upravičenca presega 100 eurov. Vinogradnik mora za pridobitev finančnega nadomestila izpolnjevati določene pogoje (urejeni GERKI in dokument fitosanitarnega preglednika).

Ravno tako spodbujamo vinogradnike, ki imate vinograde v varovanem pasu (torej tudi občina Sevnica) in ste opazili okužbe, da pokličete pristojne in se naročite na vzorčenje (kontakt: Karmen Rodič 051 343 121 ali Iva Imperl 031 731 876). Osnovne informacije lahko dobite tudi na izpostavi kmetijsko svetovalne službe v Sevnici.

Več o zlati trsni rumenici >>>