Včeraj smo realizirali strokovno ekskurzijo v Belo krajino. Ponovno smo se prepričali, da je Bela krajina več kot zgolj bele breze, reka Kolpa in kraška pokrajina med Gorjanci in Kočevskim rogom. Pokrajina, prepletena z vinogradi in steljniki, je tudi prostor, kjer živijo pridni in prijazni ljudje, katerih kulturno raznolikost so izoblikovali stoletni vplivi različnih narodov.

V četrtek se je na 2. seji v tem mandatu sestal Upravni odbor društva, na sejo so bili povabljeni tudi člani Nadzornega odbora. Predsednik Jože Simončič je izčrpno poročal o preteklih aktivnostih. V času od zadnje seje smo uspešno izvedli pohod po vinskih goricah, društvo smo lepo zastopali na Tednu cvička v Šentjerneju, izvedli smo strokovno predavanje o trgatvi ter strokovno ekskurzijo v Gornjo Radgono. Dogovorili smo podrobnosti o strokovnem izletu, ta bo v začetku novembra organiziran v Belo krajino, o čemer boste članice in člani pravočasno obveščeni. Za članice in člane društva, ki imate opravljen tečaj senzorike vin, bomo konec novembra organizirali praktično delavnico, na kateri bomo osvežili in poglobili naše znanje. Sodelovali bomo tudi pri tradicionalnem blagoslovu mladih vin, ob martinovem pri Sv. Joštu pod Lisco.

Sicer pa dela ne zmanjka tudi v kleteh, letos še posebej zaradi obilne letine. Ne pozabimo na zaščito mladih vin pred vplivi zraka (zaščito pred oksidacijo) in na primerno žveplanje ob prvih pretokih, ki jih trenutno izvajamo. Bekserji, ki se pojavljajo v tej fazi zorenja, so odpravljivi, potrebno pa je pravočasno ukrepati, vina zračno pretočiti in žveplati. Druga zgodba pa so žal primeri etilacetata in ocetnega cika, s katerimi se soočajo v nekaterih kleteh. Predvsem so posledica neodbiranja poškodovanega grozdja med trgatvijo, nezadostnega žveplanja drozge, visokih temperatur med trgatvijo iin predelavo, nepravilnih maceracij in nekontroliranega vrenja ter neprimerne prakse uporabe selekcioniranih kvasovk. Ocetni cik (in druge oblike cika) ter etilacetata, so žal nepovratne bolezni, ki jih lahko le še omejimo. Da pa ne bomo preveč optimistični - kljub zahtevnemu vinskemu letniku smo v teh dneh, ob različni priložnostih, že lahko poskusili veliko obetavnih, lepih, harmoničnih, sadnih, aromatičnih in krepkih mladih vin. Zdaj je tudi primeren čas za odvzem zemlje iz vinogradov za analizo (sondo za vzorčenje lahko dobite v bifeju Teraž v Boštanju), za dognojevanje, popravilo opor, pripravo površin za sajenje trt in drugih vinogradniških del.

Skladno z veljavno zakonodajo smo pridelovalci, do 20. novembra, dolžni prijaviti pridelek, in sicer:

• če obdelujemo 0,1 ha ali več vinograda;
• če obdelujemo manj kot 0,1 ha vinograda in pridelek grozdja, mošta, vina, oziroma drugih proizvodov, tržimo.

Letni pridelek prijavimo na Upravni enoti, kjer smo vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina.

Z novim vinskim letnikom ne pozabimo na vodenje kletarske evidence. Zakonsko podlago za to določata Zakon o vinu (Uradni list RS, št. 105/2006) in Pravilnik o kletarski evidenci in spremnih dokumentih za promet z vinom (Uradni list RS, št. 96/2009). Za vodenje kletarske evidence vam je v pomoč lahko tudi datoteka "KLETARSKI DNEVNIK" (Excel), ki smo jo pripravili za vas, prenesete jo lahko iz povezave tukaj (oz. obrazec za tisk - pdf).

Trgatev se je prevesila v drugo polovico, zgodnje in srednje zgodnje sorte so namreč v glavnem že pobrane. V teh dneh nas razveseljuje še narava. Izkoristimo zato sončne dni in poznim sortam, če zdravstveno stanje to dopušča, pustimo nabrati še malo sladkorja in arom.

Živahno je tudi v kleteh, saj mlada vina med vrenjem in po končanem vrenju, potrebujejo še posebno pozornost. Pazimo na temperaturo vrenja, jo po potrebi znižamo, spremljamo proces akloholnega vrenja in zračimo kleti. Da preprečimo oksidacijo mošta, že proti koncu vrenja omejimo dostop zraka. Na cisterne postavimo plavajoče pokrove (brez olja), sode pa zalijemo do vrha. Pomembno pa je, da se prej prepričamo, da je vrenje v resnici končano. To ugotovimo s poskušanjem, še bolj zanesljivo pa z refraktometrom. Upoštevajmo, da so refraktometri umerjeni na raztopino vode in sladkorja, zato v tekočini z alkoholom sladkor na skali nikoli ne bo pokazal nič, četudi je mošt povret do konca. Za določitev okvirne vsebnosti nepovretega sladkorja, si lahko pomagate s tabelo. Za bolj natančno meritev se obrnite na enološki laboratorij.

Po končanem alkoholnem vrenju lahko nastopijo pogoji za biološki razkis, ki lahko poteče spontano. Iz jabolčne kisline nastaja blažja - mlečna kislina, proces pa spremlja sproščanje ogljikovega dioksida. Razkis omogočijo kvasovke jabolčno mlečnega razkisa, ki jih imajo droži. Neizkušeni kletarji zaradi izhajanja plina oz. aktivnosti vrelne vehe dostikrat napačno sklepajo, da primarno vrenje mošta ni končano, v resnici pa lahko poteka razkis, ki ob povišani temperaturi in ustrezni vrednosti pH vino skoraj v celoti razkisa! Preveč razkisano vino je zaradi pomanjkanja in porušene harmonije kislin neprijetnega okusa in plehko, prizadeto na barvi, predvsem pa občutljivo za razne bolezni. Biološki razkis jabolčne kisline poteče ob ustrezni temperaturi (okvirno med 15 in 20 stopinj), ustrezni vrednosti pH (nad 3,2) in v čim nižjih koncentracijah prostega žveplovega dioksida. "Mehkejši okus" mlečne kisline je osnovna karakteristika terana, prija tudi bogati modri frankinji, pri cvičku in pri belih vinih pa so mnenja o tem deljena - odvisno kakšno kakovost imamo in kaj želimo z vinom doseči. Vprašanje proti koncu vrenja zato vsekakor je, ali je razkis potreben. Spodbudimo ga z mešanjem droži, lahko tudi dodatkom bakterij jabolčno mlečnega razkisa in z gretjem na okvirno 20 stopinj, če je potrebno. Proces razkisa zaustavimo z žveplanjem in ločitvijo mladega vina oz. mošta od droži.

Čas prvega pretoka, ko vino izdatno žveplamo, je odvisen predvsem od značilnosti vina. Običajno ga opravimo kmalu po končanem vrenju, spet drugič se lahko (sploh za posebne trgatve in tehnologije vrhunskih vin) zavleče v pozni zimski čas ali celo pomlad. Veliko uspeha, potrpljenja in užitkov vam želimo pri negi vaših mladih vin.

Več o prvem pretoku>>>

Svetujemo, da pozorno spremljate stanje v svojem vinogradu in se na osnovi sladkorne stopnje, stopnje kislin, zdravstvenega stanja in želenega karakterja vina, odločate o optimalnem terminu trgatve. Podatke o parametrih dozorevanja grozdja, ki jih za Vinorodno deželo Posavje spremlja KGZ Novo mesto in več napotkov, najdete na povezavi: spremljanje dozorevanja grozdja

NAPOTKI PRI KLETARJENJU LETNIKA 2018 (KGZS Novo mesto) >>>

• korelacijska tabela (SLADKOR - GOSTOTA - ALKOHOL)>>>
• približno določevanje nepovretega sladkorja z refraktometrom>>>
• Excel: tipizacija vin (izračun alkoholne stopnje in deleža za največ 5 vin)>>>
• dosladkanje - korekcija alkoholne stopnje>>>
• Pravilnik o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve>>>

Žametovka, namenjena za predelavo v vino cviček PTP, naj ima sladkorno stopnjo nad 68°Oe, kraljevina nad 70°Oe in modra frankinja ter laški rizling nad 80°Oe. Vino cviček PTP ima lahko največ 10,0 % vol. dejanskega alkohola (v povprečju največ 74,5 °Oe sladkorja) in minimalno 6 g/L skupnih kislin. Tudi pri pridelavi vin beli bizeljčan PTP in rdeči bizeljčan PTP naj bodo pridelovalci pozorni na višino sladkornih stopenj. Beli bizeljčan ima lahko največ 12,5 %, rdeči bizeljčan pa največ 12,0 % vol. dejanskega alkohola.

Naj ponovimo še, da s skupnim trganjem (mešanjem) kakorkoli prizadetega in zdravega, kakovostnega grozdja znižamo kakovost celotnega pridelka. S tem namenom spodbiramo poškodovano, neobarvano grozdje, uvele in suhe jagode, pa tudi grozdje, poškodovano od bolezni, insektov ali fizioloških motenj.

Na trgatev se je potrebno temeljito pripraviti in upoštevati dejstva, kot so visok nivo higiene, natančno odbiranje v primeru poškodovanega ali gnilega grozdja, hitra predelava, nižje temperature pri predelavi in vrenju, uporaba žvepla v začetku tehnološkega procesa (razsluzenje, drozganje), uporaba dobro pripravljenega kvasnega nastavka iz vitalnih kvasovk in uporaba hrane za kvasovke. Upoštevajte karenco uporabljenih botriticidov in FFS v izogib težavam s fermentacijo.

VEČ O TRGATVI>>>