Člani društva z opravljenim tečajem senzorike vin smo 22. novembra obnovili svoje znanje. Srečali smo se v Boštanju, senzorično delavnico je vodila svetovalka za vinarstvo iz KGZ Novo mesto Ivanka Badovinac, tovrstno srečanje pa smo organizirali četrtič. Poskusili in analizirali smo 26 različnih vzorcev vin letnika 2019. Strinjali smo se, da je vinski letnik, ki ga kletarimo zahteven, specifičen, a kljub temu obetaven. To dokazuje tudi kakovost večine vzorcev zvrsti in sortnih vin. Strinjali smo se, da želimo takšne vzorce ocenjevati tudi na 38. društvenem ocenjevanju vin, ki je pred nami in bo organizirano v februarju naslednje leto.

V društvu vinogradnikov Sevnica-Boštanj smo sicer organizirali dva tečaja iz senzorike vin, prvega v letu 1998 in drugega leta 2012. Naše društvo je bilo prvo v Sloveniji ki je, vsaj po naših informacijah, organiziralo tovrsten tečaj. Strokovno izvedbo obeh smo zaupali strokovnjakom iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Med teoretičnim in praktičnim usposabljanjem smo se takrat naučili zaznavati različne note v vonju in okusu, vrednotiti obarvanost ter začutili celotno harmonijo vina, izvedeli smo, kako prepoznati različne bolezni in napake v vinu ter kako jih preprečiti ali odpraviti.

Delavnica, ki smo jo izvedli, je odlična priložnost za obnovo pridobljenega znanja in pridobitev novih praktičnih izkušenj.

V soboto, 2. novembra 2019, smo izvedli 2. letošnjo strokovno ekskurzijo, obiskali smo slovensko in hrvaško Istro. 50 udeležencev si je ogledalo Krajinski park Sečoveljske soline, vinsko kleti Kabola na Hrvaškem, oljarno Babič v Babičih in Merezige z vinsko fontano.

Kljub slabšemu vremenu smo v prijetni družbi vinogradnic in vinogradnikov ter naših gostiteljev, preživeli lep dan. Vabljeni k ogledu fotogalerije.

Fotogalerija>>>

Kulturno, športno in turistično društvo Blaž Jurko Razbor in Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj ob martinovem vabita na blagoslov in pokušino mladega vina. Vabljeni k cerkvici sv. Jošta pod Lisco, v soboto 9. novembra ob 14. uri.

Sv. Jošt pod Lisco, novembra 2016

Čeprav zaenkrat kaže, da letos težko govorimo o presežkih v kakovosti vinskega letnika, pa ste in boste dobri vinarji prepoznali in izkoristili potencial za pridelavo dobrih vin, tudi vrhunskih. Pri tem vam želimo veliko uspeha! Prva priložnost za širšo pokušino in objektivno oceno vinskega letnika 2020 naših članic in članov bo društveno ocenjevanje vin, upamo, da ga bomo v trenutni situaciji lahko izvedli v februarju ali marcu prihodnje leto.

V času po končanem vrenju ne pozabimo na zaščito mladih vin pred vplivi zraka (zaščito pred oksidacijo), ločitev od droži in na primerno žveplanje. Prvi pretoki moštov so pogojeni z našimi cilji in parametri, predvsem koncentracijo kislin, pH vrednostjo, okusom in vonjem. Aromatične sorte brez reduktivnih vonjev bomo pretakali manj zračno. Daljše zorenje na finih drožeh, z občasnim dvigovanjem in brez žveplanja je ob redni organoleptični kontroli primerno le za zdrave droži.

Tudi v letošnjem letu se bomo težko ognili težavam z bekserji in drugimi nevinskimi vonji. Rešitev v teh primerih so zračni pretoki (čim prej po nastanku), katerim dajemo prednost pred dodatki bakrovih pripravkov. Ponovno opozarjamo: bekser je najpogostejša napaka naših vin, ki jih opažamo na društvenih ocenjevanjih, pojavlja pa se tudi zaradi prepoznega prepoznavanja in ukrepanja!

VEČ O PRVEM PRETOKU MLADEGA VINA>>>

Slovenija je vinorodna dežela, ki se lahko pohvali z najstarejšo živečo trto na svetu, raste na mariborskem Lentu. Kot pravijo viri, je bila znamenita žametovka posajena nekje na koncu srednjega veka, ko so realno nevarnost še vedno predstavljali turški vpadi.

Z vinogradništvom pa so bili že nekoč, verjetno še bolj kot danes, povezani tudi kraji, kjer živimo in kjer deluje naše društvo. Trte častitljivih starosti najdemo predvsem ob domačijah, kjer skrbne družine dediščino svojih prednikov prenašajo in negujejo iz roda v rod. Na svoji domačiji, na Šmarčni ob reki Savi, smo obiskali Franca Dobovška, člana Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj. Pripoveduje, da je žametovka, oz. kavčina, kot mogočno trto ob domačem gospodarskem poslopju imenujejo od nekdaj, rastla že v času njegovega deda in verjetno tudi pradeda, najmanj 100 let bi lahko imela po pripovedovanju domačinov. Kmetiji je bila vedno v ponos, letos je še posebej bogato obrodila. V viharnih in nestanovitnih desetletjih pa njihova kavčina zagotovo ne bi preživela do današnjih dni, če njeni nekdanji in sedanji skrbniki ne bi skrbno in s spoštovanjem skrbeli zanjo. Sadeže stare, a še vedno vitalne trte, bodo pobrali to nedeljo, ko se bodo zbrali na trgatvi.