Člani Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj smo v ocenjevanje zaupali široko paleto različnih sortnih vin in zvrsti. V soboto, 16.2.2008 sta dve sedemčlanski strokovni komisiji, ki sta jima predsedovala Darja Bovha (Klet Bistrica) in Jože Simončič (Kartuzija Pleterje), ocenili 152 vzorcev. V ocenjevalnih komisijah so sodelovali še predstavniki - sommelierji in vinarji iz domačega in sosednjih vinogradniških društev (DV Šentjanž, Studenec in Malkovec), DV Zdole in Veliki trn, Kmetijske trgovine Cerjak in KGZ Novo mesto.

Rezultate ocenjevanja najdete TUKAJ.

Ocenjevanje je potekalo v prijetnem in mirnem ambientu Gostišča Dolinšek, ob odlični tehnični ekipi, ki je izvedla vse potrebno, da je delo potekalo nemoteno, na visokem strokovnem in organizacijskem nivoju, za kar se vsem udeležencem iskreno zahvaljujemo!

Vina je okušala še vzporedna komisija, sestavljena iz 6 članov društva. V Upravnem odboru smo zelo zadovoljni tudi z odzivom naših zvestih članov, saj je število vzorcev največje doslej, kar nas ob zelo dobri kvaliteti še bolj veseli.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali!

Poročilo o ocenjevanju

Vzorci so bili zbrani 14.2.2008, primerno označeni in do degustacije primerno shranjeni. Vina sta ocenili dve sedem članski ocenjevalni komisiji, v katerih so sodelovali enologi kleti Bistrica, Kartuzije Pleterje, KGZ Novo mesto in vinogradniki ter sommelierji iz posavskih vinogradniških društev.

Na društvenem ocenjevanju je ocenjevalna komisija izdala oceno za doseženo kvaliteto, ki se giblje med prav dobrim in odličnim. Za dobre vinske letnike je znano, da so težji za kletarjenje, o čemer priča število izločenih vin. Od 152 ocenjenih vzorcev je bilo zaradi napak in bolezni izločeno 36 vzorcev, kar predstavlja 23,7%.

KOMISIJA I - predsednik komisije Jože Simončič, Kartuzija Pleterje (rdeča vina, razen deželno rdečih)
Najprej so bili ocenjeni cvički, ki so v večini uspešni in lepi. Cvički so v glavnem dozoreli, fenolno bogati in harmonični, imajo lepe možnosti za razvoj. Lepo je ohranjen tudi cviček letnika 2006. V izločenih cvičkih je komisija zaznala predvsem oksidacijo in bekser, pri dveh cvičkih tudi cik. En vzorec cvička je bil, zaradi pomanjkanja karakteristik cvička, prekategoriziran v kategorijo deželno rdečih vin. Od žametovk, ki se kletarijo sortne, ponavadi pričakujemo več, sorti karakter je pokazal prvouvrščeni vzorec, dva vzorca žametovke sta bila zaradi cika in oksidacije izločena. Sremičani so bili prekategorizirani v "sremiško rdeče", saj vsi trije vzorci, tudi zaradi manjših toleriranih napak, niso dosegli kakovostnega razreda. En vzorec sremičana je bil izločen zaradi oksidacije in bekserja. Portugalka na srečo ni pozabljena sorta, kar je z lepo sortno noto pokazal pridelovalec. Tudi zweigeld zelo soliden in lepo nagrajen. Modri pinot je bil izločen zaradi oksidacije. Modre frankinje so zelo različne, ocenjevalci so enotnega mnenja, da bo večina uvrščenih frankinj na kvaliteti še pridobivala, saj je za ocenjevanje teh vin še prezgodaj, nekatere imajo s staranjem potencial doseči vrhunski kakovostni razred, pridelane so bile iz zdravega in dozorelega grozdja. Kletarji se poslužujejo različnih kletarskih posegov, od dolgih maceracij, kletarjenja na drožeh ipd, kar pa seveda prinaša tudi številne možnosti za nastanek bolezni in napak. 8 vzorcev modrih frankinj je bilo izločenih, predvsem zaradi bekserja in oksidacije. Modra frankinja letnika 2003 na kvaliteti ne bo več pridobivala, čeprav je še vedno solidno vino. Frankinje tehnologije barrique so bile odlične, predvsem vzorca letnika 2006. Polsuha frankinja, zaradi premalo telesa in nepovretega sladkorja, ni najbolj harmonična.

KOMISIJA II - predsednica komisije Barja Bovha, Klet Bistrica (deželno rdeče, bela vina)
V kategoriji deželno rdečih vin je bilo precej izločenih vzorcev (8 od 18), predvsem zaradi bekserja, oksidacije, etilacetata in cika. V tej kategoriji se pojavlja precej napak in bolezni, ki so posledica nepravilne trgatve (premalo zaščite pred oksidacijo, spodbiranje nagnitih in poškodovanih jagod ipd) in neustreznega kletarjenja, predvsem žveplanja in pravočasnega prepoznavanja bekserja. Povsem druga zgodba je pri belih zvrsteh in sortnih vinih, od katerih je večina vzorcev zelo lepo negovanih, harmoničnih in polnih. Delež izločenih belih vin je nizek (v glavnem izločeni zaradi oksidacij) kar kaže, da je v društvu pri pridelavi tovrstnih vin veliko izkušenj, znanja, pravilnih sortnih izbir in dobrih vinogradniških leg. Pri nekaterih vzorcih z ostankom sladkorja, le ta ni najbolj vkomponiran v telo, višja ocena bi bila dosežena pri manjši vsebnosti nepovretega sladkorja. Še posebne čestitke komisija izreka pridelovalcu dveh vzorcev predikatnih vin.

Splošen vtis obeh komisij je zelo dober, člani vsem pridelovalcem iskreno čestitajo. Oba predsednika sta pohvalila odlično organizacijo in potek ocenjevanja.

Čestitka župana občine Sevnica Kristijana Janca in predsednika društva Milana Simončiča

Spoštovane članice in člani društva vinogradnikov Sevnica – Boštanj,

da je kvaliteta vin iz naših vinorodnih območij vsak dan boljša, je velika zasluga tudi delovanja vašega društva.

Dolgoletno strokovno delo z izobraževanji, usposabljanji in tečaji je doprineslo, da je žlahtna kapljica iz vaših kleti v ponos vsem nam in krajem iz katerih prihaja.

Večja pestrost vin iz našega področja je v največji meri plod ustvarjalnosti vas vinogradnikov, ki ste z izbranimi sortami obogatili ponudbo.

Pogoji za vinogradništvo so v naši občini marsikje težki in zato zahteva trta veliko napornega dela. Razveseljivo pa je, da daje trta tudi v teh pogojih grozdje vrhunske kakovosti in s tem poplača vinogradnikov nadpovprečen trud.

Na društvenem ocenjevanju vin ste izmed dobrih vin izbrali tudi najboljša. Verjamem, da ste vsi ponosni na dosežene rezultate, ki naj vam bodo v nov izziv – enim, da jih ponovite, drugim, da jih presežete. Zahvaljujem se vam tudi za vaše aktivno sodelovanje pri izboru za Županovo vino.

Iskreno vam čestitam za še eno leto uspešnega delovanja. Želim vam še veliko prijetnih druženj in naj vam bo letošnje leto čim bolj naklonjeno.

S spoštovanjem,

Kristijan JANC, Župan Občine Sevnica

Spoštovani prijatelji!

Za nami je zelo uspešno delovno leto, toliko bolj nas veseli, da nas je s svojo radodarnostjo obdarila tudi narava. Vinski letnik 2007 je uspešen po vseh kriterijih, člani društva v kleteh negujemo kvalitetna vina, kar dokazujemo tudi po letošnjem društvenem ocenjevanju vin.

V preteklem delovnem letu smo v društvu organizirali kar nekaj predavanj, ekskurzij ter družabnih srečanj. Verjamem, da ste se jih množično udeleževali tudi zaradi prijetne klime, spoštovanja in prijaznih odnosov, ki jih krepimo drug z drugim.

V delu sevniške občine, kjer smo organizirano prisotni že 35 let, nismo sami. Naše aktivnosti in interesi se dopolnjujejo z mnogimi društvi. Kar nekajkrat smo, na različnih prireditvah in priložnostih, naša vina družili in ponudili z dobrotami, ki so jih pripravile skrbne gospodinje iz aktivov žena, sevniški salamarji in čebelarji. In ko bomo to harmonijo kvalitete, v še večji meri ponudili tudi občanom in predstavili obiskovalcem naših lepih krajev, ljubiteljem domačega in pristnega, bomo ponosni še bolj!

Izzivov za naslednja leta našega skupnega dela ne manjka. Zaradi pridnih rok, prostovoljnega dela mnogih in zavednih članov, ki vinogradniško tradicijo, pa četudi le v manjšem družinskem vinogradu, ohranjate naprej, bomo uspešni tudi letos. In ne navsezadnje, tudi zaradi razumevanja in podpore, ki smo jo deležni iz strani župana Občine Sevnica, KŠTM Sevnica, sosednjih vinogradniških društev, Krajevnih skupnosti in še mnogih drugih.

Vse najlepše vam želim, pridelovalcem, ki ste se pomerili na društvenem ocenjevanju vin, pa čestitam za doseženo kvaliteto.

Milan SIMONČIČ, predsednik društva

Konec februarja 2009 smo v društvu izvedli 27. ocenjevanje vin, ki se ga je udeležilo precej naših članov, ki so v oceno zaupali 140 vzorcev svojih vin. Dvema 7 članskima degustacijskima komisijama sta predsedovala Darja Bovha, enologinja Kleti Bistrica in Jože Simončič, enolog Kartuzije Pleterje. Čestitamo vsem, ki ste uspešno sodelovali na 27. društvenem ocenjevanju vin.

Rezultate ocenjevanja najdete TUKAJ.

Društveno ocenjevanje je zahteven projekt, ki vključuje sodelovanje mnogih zvestih članov. Upravni odbor društva se vsem, ki ste nam pomagali, iskreno zahvaljuje.

Zbiranje, evidentiranje in označevanje vzorcev za 27. društveno ocenjevanje vin je opravila tehnična komisija 26. februarja 2009 v sestavi štirih članov. Vzorci so bili primerno skladiščeni, vrstni red na ocenjevanju je naključno postavila tričlanska komisija neposredno pred ocenjevanjem.

Na ocenjevanju vin, ki je bilo 28. februarja od 9. do 12. ure v Gostišču Dolinšek, so bili zagotovljeni odlični pogoji ocenjevanja, ki vključujejo primerno temperaturo vzorcev, osvetljenost, zbranost ocenjevalne in tehnične ekipe, nemoten potek ocenjevanja, strežbo in napoved vzorcev, kakor tudi diskretnost oz. anonimnost.

Ocenjevanje in obdelava rezultatov je potekalo skladno s prakso preteklih let oz. po Pravilniku o ocenjevanju Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, po 20 točkovni Buxbaumovi metodi, ki je v Sloveniji prevzeta kot uradna metoda za ocenjevanje vin pri pooblaščenih organizacijah. Metoda vključuje določeno število točk za bistrost, barvo, vonj in okus. Vina, ki skupno ne dosežejo 14 (od maksimalno možnih 20) točk, so izločena iz ocenjevanja.

Vina so bila ocenjena v dveh komisijah, po mnenju predsednikov komisij in ostalih ocenjevalcev pa lahko govorimo o povprečnem do prav dobrem letniku.

OCENJEVALNA KOMISIJA I (predsednik Darja Bovha)
Komisija je ocenila rdeče in bele zvrsti (z izjemo cvičkov in sremičana) ter bela sortna vina. Komisija je bila zelo navdušena nad belimi zvrstmi, manj nad rdečimi, med katerimi je bilo nekaj vin motnih. Bele zvrsti so v glavnem harmonične, prijetno razkisane, prijetnega okusa in vonja. Večina belih zvrsti je zasluženo dosegla kakovostni razred. Komisija je razočarana nad nekaterimi belimi sortnimi vini, od katerih je bilo pričakovati več telesa, skladnosti vonja in barve, sploh če vina primerjamo z vzorci prejšnjih ocenjevanj. Pri nekaterih belih vinih izstopa nepovreti sladkor, ki ni najbolj skladen s kislino in telesom, pri nekaj vzorcih je bilo opazno prežveplanje. Komisija je ocenila tudi dve predikatni vini, ki sta zasluženo dosegla vrhunski kakovostni razred. Pri obeh je nagrajena uglašenost vseh sestavin, vključno s sladkorji, ekstraktom, barvo, botritisno noto in telesom.

OCENJEVALNA KOMISIJA II (predsednik Jože Simončič)
Komisija II je ocenila cvičke, sremičana, rose in rdeča sortna vina. Komisija je izločila več vin kot običajno, pretežno na račun bekserja, ki se pojavlja pri skoraj četrtini vzorcev. Sicer je večina izločenih vin bogatih in obetajo tudi za naprej, vendar po odpravi bekserja, ki ne bi smel biti prevelik problem. Uvrščeni cvički so bili zelo solidni, sveži, korektno obarvani in polni. Dva vzorca cvička sta bila zaradi premalo izraženih karakteristik cvička, prekategorizirana v deželno rdeče vino. Tudi cviček letnika 2007 je še prijeten in svež. Lepo in solidno vino sta tudi žametovka in portugalka, pri šentlovrenki in zweigeltu pa se žal pojavlja neodpravljeni bekser. Pri vinu rose je zaradi rahlega ostanka sladkorja del komisije vino ocenil nižje. Sremičana sta bila prijetna, vendar precej različna. Oba polna, prvi z več taninske osnove in polnosti. Pretiranega navdušenja nad modrimi frankinjami ni, saj je komisija zaradi bekserja in pri dveh frankinjah še rahle oksidacije, izločila 10 vzorcev. Pri nekaterih frankinjah so opazne pomanjkljivosti v harmoniji, kar se odraža z višjimi kislinami in grobosti. Komisija je ocenila tudi tri barikirane vzorce, eden je žal izločen zaradi pomanjkanja žvepla oz. oksidacije, druga dva pa sta zaenkrat še precej groba.

Oba predsednika komisij sta pohvalila organizacijo in potek ocenjevanja. Kljub večjemu deležu izločenih vin, je občutek na splošno dober, tudi zato, ker je večino izločenih vin možno korektno skletariti in odpraviti pomanjkljivosti.

Tehnična komisija je obdelala rezultate prejetih ocen za posamezna vina. V tehnični komisiji je sodelovalo pet članov, dodatno pa še dva natakarja in somellier. Za vsako vino je bila končna ocena izračunana kot srednja vrednost petih (od sicer sedmih) ocen, najvišja in najnižja ocena sta bili namreč izvzeti iz izračuna. Vzorec je bil izločen, če je so najmanj trije ocenjevalci zaznali napako ali bolezen in jo navedli iz šifranta bolezni in napak.

Čestitka župana Občine Sevnica Srečka Ocvirka in predsednika društva Milana Simončiča

SPOŠTOVANE VINOGRADNICE IN VINOGRADNIKI, ČLANICE IN ČLANI DRUŠTVA VINOGRADNIKOV SEVNICA–BOŠTANJ

Skrb za vinograd je od nekdaj združevala in povezovala ljudi v lokalni skupnosti. Vinogradništvo z vinarstvom je pomembna gospodarska panoga tudi pri nas. Ne le zaradi svoje gospodarske vloge, ampak tudi zaradi ohranjanja tipičnega videza kulturne krajine ter nepogrešljivosti v ponudbi kulinarike in v turistični ponudbi.

Kot najstarejše društvo vinogradnikov v občini Sevnica ste že zelo zgodaj začutili potrebo po usmerjenem strokovnem delu, izobraževanju in izmenjavi izkušenj na področju pridelave vina. Številna priznanja z različnih ocenjevanj dokazujejo, da ste s svojo prizadevnostjo, večletnim trudom in pridobljenim strokovnim znanjem bistveno prispevali k dvigu kakovosti pridelave, kletarjenja ter tudi trženja in promociji vinske kulture.

V vinu je ujeto sonce, ki ga zori, zato se njegova energija prenaša na vse, ki ga uživajo. Vino je odlično dopolnilo k hrani, zdravi in krepi, včasih tudi omami, vedno pa združuje skrbno delo vinogradnika in vinarja ter nosi v sebi značilnosti pokrajine od koder izvira.

Iskreno čestitam vsem članom za uspešno delo društva v lanskem letu, kakor tudi za vaš pridelek lanskega leta. Hkrati želim vsem dobro in kakovostno letošnjo letino, veliko zadovoljstva pri delu z vinom in vinogradom, kar naj vas združuje in povezuje še naprej.

Srečko Ocvirk, Župan Občine Sevnica

SPOŠTOVANI PRIJATELJI!

Leto je naokrog, spet se srečujemo na tradicionalnem, že 27. društvenem ocenjevanju vin. Tudi letos ste nam v presojo zaupali lepo število vaših vin, za katera skrbno in vestno skrbite in jih negujete v vaših kleteh.

Kvaliteta je rezultat znanj in izkušenj, pridobljenih z dolgoletnim delom, včasih tudi večih generacij. Ozrimo se desetletja nazaj in poglejmo v našo vinogradniško tradicijo. Ko o vinih pripovedujejo naši predniki, že ko prelistamo društvene biltene zadnjih desetih let, hitro spoznamo, da z vsako trgatvijo pijemo boljša vina. V eni od knjig publicista Draga Medveda je zapisano opažanje kronista iz 19. stoletja: »Če bi bila Krka šmarnica, bi bila njena struga popolnoma suha.«. Danes razumemo, da količina popitega vina ni več kriterij, po katerem bi sodili o vinski kulturi in kvaliteti. Izkaznica vina je kakovost, v katero so vpeta svežina, pitnost, polnost, zdrava pridelava in harmonija. In vedno več tako kakovostnih vin se znajde v naših kleteh, na naših mizah ob okusnem obedu, zgolj ob prijateljskem pomenku v zidanici ali pri kupcih naših vin.

Ocenjevalci naših vin lahko pritrdijo napisanemu, še posebej tisti, ki naša vina ocenjujejo že vrsto let. Vina postajajo boljša, verjamemo da tudi po zaslugi strokovnega dela našega društva, za napredek v kakovosti naših pridelkov se bomo trudili še naprej. Čestitam pridelovalcem in želim, da kakovostno grozdje potrgamo tudi to jesen. In naj nam Martin prinese lepih, svežih, zdravih in harmoničnih vin, ob katerih bomo ponosni.

Milan Simončič, Predsednik društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj

V letu 2009 nas je narava dobrohotno nagradila, saj smo jeseni potrgali zrelo, harmonično, zdravo in kakovostno grozdje. V oceno degustacijski komisiji smo zaupali 202 vzorca vin, kar je največ v zgodovini naših ocenjevanj. Vina so bila ocenjena 27. februarja 2010, v dveh 7 članskih komisijah. Rezultate najdete TUKAJ.

Ocena letnika 2009 je na splošno zelo dobra, kar dokazuje kakovost ocenjenih vin. Ocenjevalci, ki naša vina ocenjujejo že vrsto let, vključno s predsednikoma obeh komisij, so si enotni, da smo v večini znali izkoristiti naravne danosti letnika 2009 in da tako dobrih vin še nismo ocenjevali. Iz Upravnega odbora društva čestitamo vsem pridelovalcem!

Vzorci vin so bili zbrani 23.2.2010, shranjeni in označeni za ocenjevanje skladno s Pravilnikom o ocenjevanju vin DV Sevnica-Boštanj. Vinogradnice in vinogradniki ste v oceno komisiji zaupali 202 vzorca vin: 129 rdečih in 73 belih, po številu je to največ v zgodovini naših ocenjevanj. Ocenjevanje vin je potekalo v Gostišču Dolinšek, v soboto 27.2.2010 v dopoldanskih urah.

Ocenjevalni komisiji sta vodila Darja Bovha, direktorica in enologinja kleti Slovenska Bistrica in Jože Simončič, enolog Kartuzije Pleterje. Najvišja in najnižja ocena se pri izračunu končne ocene ni upoštevala, vzorec pa je bil izločen, v kolikor sta ga, poleg predsednika komisije izločila še vsaj dva člana. Najboljšim cvičkom je bila izmerjena alkoholna stopnja. Nekaj vzorcev cvička, bizeljčana in sremičana je bilo prekategoriziranih v kategorijo deželnih rdečih vin, pri cvičkih zaradi barve, previsoke alkoholne stopnje ali neustreznih karakteristik, pri bizeljčanih in sremičanu pa zaradi nezadostnega števila točk, ki ga predpisuje zakonodaja.

Ocenjevanje, vključno z obdelavo rezultatov, je potekalo dobro organizirano, za kar je poskrbela utečena tehnična komisija sedmih članov društva. Predsednika obeh ocenjevalnih komisij sta pohvalila brezhibno organizacijo in se zahvalila za povabilo, vsem pridelovalcem pa čestitala za odlična vina. Za strežbo in napoved vzorcev je poskrbela utečena ekipa.

Ocena degustacijske komisije I (Darja Bovha):
Komisija žal ne more pohvaliti nekaterih suhih rdečih in belih deželnih vin (zvrsti), ki jih je po količini v naših kleteh verjetno tudi največ. Gre za napake in bolezni, nastale v kleteh, ne v vinogradu, saj v izločenih vinih izstopajo bekser, oksidacija in etilacetat. Komisija je ocenila tudi sremičan in bizeljčane, nekateri so bili zaradi nezadostnega števila točk prekategorizirani v deželno rdeča vina. Bizeljčani so bili skladni v okusu, kislini, taninih, obarvani in lepo dozoreli. Pri sortnih belih vinih po sortnosti izstopajo najbolje uvrščeni laški rizlingi, pa tudi chardonnayi, kernerji, sauvignoni in rumeni muškati, ki so bili zastopani kot suhi, polsladki, sladki in kot pozna trgatev. Vsi muškati so prejeli zelo solidne ocene, kar je rezultat pravih kletarskih prijemov in zdravega ter dozorelega grozdja. V večini vin z ostankom sladkorja je le ta lepo vkomponiran v telo, pri nekaj vzorcih pa vendarle neharmonično izstopa.

Ocena degustacijske komisije II (Jože Simončič):
Komisija je ocenila cvičke in rdeča sortna vina. Odličen letnik za rdeča vina, sploh cvičke in modre frankinje. Kakovost vin je tudi rezultat dozorelega in zdravega grozdja, v večini so vina sveža, pitka, lepo obarvana, med glavnimi vzroki za izločitev pa je tudi letos bekser. Modre frankinje so različne, nekatere so bile macerirane dlje, tanini v letniku pa lepo dopolnjujejo višje alkoholne stopnje. Modre frankinje nikakor še niso pokazale vsega! Z zorenjem, 2-3 let, bodo mnoge še pridobile na kakovosti. Čuti se, da so nekatera vina kletarjena v sodih, kar lepo zaokrožuje telo. Lepo so bile ocenjene tudi barikirane frankinje, pohvalo si zasluži tudi cabernet sauvignon in žametovke, sploh žametovka - ledeno vino letnika 2009. Slednje je še zelo mlado in rahlo zaprto zaradi višje stopnje prostega žvepla, vendar bogato na telesu, z vsemi karakteristikami predikatnega vina.

Ocena letnika 2009 je na splošno zelo dobra, kar dokazuje kakovost ocenjenih vin. Ocenjevalci, ki naša vina ocenjujejo že vrsto let, vključno s predsednikoma obeh komisij, so si enotni, da smo v večini znali izkoristiti naravne danosti letnika 2009 in da tako dobrih vin še nismo ocenjevali.

Statistični presek ocenjenih vzorcev:

Nekaj uporabnih povezav za trgatev:

• korelacijska tabela: sladkor - gostota - alkohol
• približno določevanje  nepovretega sladkorja z refraktometrom
• tipizacija vin - Excel (izračun alkoholne stopnje največ 5 vin)

Proces trgatve in posegi, ki jih opravljamo do vključno prvega pretoka, ko mošt tudi izdatneje žveplamo in ločimo od droži, je povezan z zapletenimi in številnimi kemijskimi in biološkimi procesi, ki se odvijajo v moštu. Na te procese lahko s kletarskimi posegi, dodatki enoloških sredstev in temperaturo vplivamo, jih pospešujemo ali zaviramo. Seveda želimo omejevati tisto, kar našemu moštu oz. vinu ni v prid in ga kvari, hkrati pa omogočati poti, ki na parametre vina vplivajo pozitivno.

V različnih člankih in ostali strokovni literaturi o zajeti tematiki prihaja do manjših razlik, npr. glede temperatur, pH vrednosti, vsebnosti žvepla in podobnega. V članku so zato navedene okvirne vrednosti.

Trgatev grozdja je za vinogradnika težko pričakovano in ponavadi svečano dejanje, na katerega povabimo najboljše prijatelje, znance in sorodnike. Trud, ki ga vlagamo v vzgojo in razvoj vinske trte čez leto, je ob ugodnih vremenskih okoliščinah in z malo sreče, bogato poplačan: trta se bohoti z zrelim grozdjem, ki ga je potrebno skrbno pobrati in predelati. Če nam čez čas uspe pridelati še dobro vino, je veselje toliko večje.

Največ enkrat letno imamo priložnost, da potrgamo grozdje in izkoristimo, kar nam ponuja.

Ob trgatvi lahko naredimo veliko nepopravljivih napak, ki nam lahko poslabšajo kvaliteto pridelka. Dober kletar in vinogradnik je pozoren tudi na navidez nepomembne podrobnosti, ki pa lahko vplivajo na kvaliteto pridelka in opravil, povezanih s spravilom grozdja do kleti in posegi v kleti.

DOZOREVANJE GROZDJA
Dozorevanje grozdja poteka od fenofaze voščenega poprha do trgatve, pri zgodnjih sortah se lahko prične že v drugi polovici julija. Z dozorevanjem na trti, poleg zorenja grozdja, potekajo še druge spremembe: dozorevanje lesa, listja in razvoj zimskih očes. V grozdnih jagodah med zorenjem upada koncentracija in se spreminja sestava kislin, narašča pa vsebnost sladkorjev. V določenem trenutku se vsebnost sladkorja ne povečuje več, nastopi t.i. polna ali naravna zrelost grozdja. Jagode v tej fazi dosežejo največjo težo in vsebnost sladkorja, arome v jagodi so optimalno razvite, barva jagod je sortno značilna, v pecljevini ni več škroba, jagoda pa ne sprejema asimilantov. Koncentracija sladkorja v grozdni jagodi se lahko še povečuje, če jagodo napade glivica Botritis-a, ki se razvije v plemenito gnilobo. Glivica "napade" površino jagode in ustvari veliko drobnih por, skozi katere izhlapeva voda, sladkor pa ostaja in se koncentrira. V končni fazi lahko jagode dobijo obliko rozin z visokimi koncentracijami sladkorja, koncentracije preko 100 in več Oe. Iz takega grozdja, seveda na račun zmanjšanja količine, dobimo vina posebnih trgatev: pozne trgatve, jagodne izbore, suhe jagodne izbore in ledene trgatve.

NA TRGATEV SE PRIPRAVIMO PRAVOČASNO!
Priprava na trgatev je zelo pomembna! Le tako bomo imeli, ko bo napočil pomemben trenutek, dovolj časa, da se posvetimo le trgatvi. Pripravimo in temeljito očistimo posodo (vedra, kadi, vinska posoda...) in opremo (mline, preše, črpalke, škarje, plastične cevi...), ki jo bomo potrebovali. Sploh starejše preše in mlini za grozdje so lahko sestavljeni iz kovin, ki korodirajo. Takšne površine pravočasno ustrezno zaščitimo, pozorni pa bodimo na ustrezne premaze, ki morajo biti živilsko neoporečni! Ostanki kovin, tudi v manjših količinah, ki pridejo v vino, vplivajo na okus vina in ga poslabšajo, neprijetna napaka pa se sanira z zahtevnim enološkim posegom, modrim čiščenjem, ki ga lahko opravi le pooblaščena institucija. Topnost nezaščitenih kovin, sploh železa in cinka, je zaradi prisotnih kislin v grozdnem soku zelo verjetna, zato jo moramo omejiti na minimalno možno.

Pravočasno nabavimo potrebno količino selekcioniranih kvasovk, hrane zanje in enoloških sredstev (potrebujemo zlasti kalijev meta bisulfit, oz. "vinobran" ali raztopino žveplove kisline, premislimo tudi, če bomo uporabili encime oz. z enološkimi sredstvi čistili mošt in se temeljito seznanimo z navodili za uporabo in morebitnimi stranskimi učinki)! Pred trgatvijo spremljamo parametre grozdja, predvsem sladkorja, meritev pa opravljamo z ročnim refraktometrom. Sledimo rezultatom pooblaščenih organizacij, ki spremljajo dozorevanje in priporočajo roke za trgatev posameznih sort grozdja na posameznih področjih. In nenavsezadnje, tudi posvet z izkušenim vinogradnikom ali strokovnjakom, nam pred trgatvijo pride prav. Vinogradniška društva pogosto pripravijo strokovna srečanja in predavanja, udeležimo se jih, če drugega ne, si osvežimo spomin, da česa ne prezremo in se seznanimo z aktualnimi nasveti. Vsak vinski letnik je namreč specifičen in zahteva specifičen pristop.

GROZDJE OBEREMO, KO JE TEHNOLOŠKO ZRELO!
Zelo pomembno dejstvo: dobro vino bomo pridelali le iz zrelega grozdja, v katerem je doseženo optimalno razmerje med kislinami, aromati, barvili, tanini, sladkorji in vsemi ostalimi sestavinami!

Trgatev, če se le da, opravimo v suhem vremenu! Toplo vreme je pomembno, ko trgamo rdeče grozdje, za katerega želimo, da se vrenje prične čim prej. Za bele sorte, ki jih pred pričetkom vrenja bistrimo oz. razsluzimo, želimo začetek vrenja zadržati za več ur, zato ga potrgamo zjutraj, oz. ko je grozdje še ohlajeno. V nasprotnem, začetek vrenja zadržimo s primernim dodatkom prostega žvepla in ohlajanjem.

V klet dostavimo čimmanj poškodovano grozdje! Zato grozdje trgamo pazljivo in nežno, če ga nabiramo v vedra in brente, ga ne stiskamo! Na poškodovanem grozdju se hitro prično odvijati degradacijski procesi, ki omogočajo tvorbo ocetne kisline (cika) in hitro razmnoževanje kvarnih vinskih kvasovk, ki prevladujejo na pobranem grozdju. Podobni procesi stečejo, če obiramo na zalogo, oz. je čas od trgatve do predelave predolg.

Trgatev najlepše poteka, če je vse grozdje zdravo in dozorelo, kar pa je prej izjema kot pravilo. Zato nagnite in poškodovane grozdne jagode oberemo zavržemo ali jih predelamo posebej, zelene jagode pa zavržemo! Mošt iz grozdja slabše kvalitete obdelamo posebej, ponavadi ga olepšamo z enološkimi posegi in delno omilimo negativne efekte.
Grozdje v kleti specljamo (kar je najbolj pomembno pri sortah, ki se macerirajo - pecljevina namreč vsebuje grobe tanine in snovi, ki v vinu grenijo in mu dajejo neprijeten okus) in zmeljemo. Pri izbiri pecljalnika ali robkalnika bodimo izbirčni, saj je dobra ločitev grozdnih jagod od pecljevine, brez poškodb peclja, eden od pomembnih kriterijev za dobro kvaliteto.

RDEČE GROZDJE
Za pridelavo rdečih vin, je potrebna maceracija zmletega grozdja v kadi. Vrenje v kadi mora pričeti čim prej, kar dosežemo z dodatkom selekcioniranih kvasovk (že na začetku polnjenja kadi oz. mletja), pričetek vrenja pa lahko omejujeta nizka temperatura in prosto žveplo, če je prisotno v preveliki količini! Iz tega razloga lahko rdeče grozdje poberemo, ko se grozdje v vinogradu že primerno ogreje, če je zdravo in če predelujemo takoj, pa žveplanje drozge ponavadi ni potrebno.

Še pred pričetkom alkoholnega vrenja skrbno izmerimo vsebnost sladkorja v kadi, najbolj natančno z ročnim refraktometrom, vrednost pa si zapišemo (seveda velja tudi za bela vina). Pri meritvi upoštevamo, da na rezultat vpliva temperatura grozdnega soka! Podatek bomo potrebovali pri izračunu alkoholne stopnje po povretju in za pomoč pri odločitvi o morebitnem dosladkanju oz. korekciji alkohola. Pomagamo si s korelacijsko tabelo.

Namen maceracije rdečega grozdja je izluženje barvil, aromatov, taninov in ostalih snovi iz kožic grozdnih jagod. Le ta je zelo bogata tudi z antioksidanti, ki se izločajo v tekočino pri višjih temperaturah, topnost pa se povečuje tudi z naraščanjem alkoholne stopnje, kot posledice alkoholnega vrenja. Z daljšim maceriranjem (npr. več kot 5 dni) in pri temperaturah tudi nad 20 stopinj, je izplen maceracije večji, kar še posebej želimo pri krepkejših rdečih vinih, kot je npr. modra frankinja, predolga maceracija žametne črnine (cvička) pa iz istega razloga ni primerna, saj v tem primeru želimo nežno vino. Na trgu obstajajo encimi, ki pospešujejo izločanje snovi iz jagodnih kožic, če jih uporabljate, sploh pa če ste začetnik, se predhodno posvetujte s strokovnjakom in pozorno preberite navodila za uporabo in enološko sredstvo pazljivo pravilno zatehtajte. Uporaba encimov ima lahko tudi negativne efekte.

Do konca maceracije je potrebno potapljati "klobuk", da izenačimo temperaturo v kadi in ohranjamo stik kožice z grozdnim sokom, hkrati pa preprečujemo, da bi (sploh proti koncu vrenja in do pričetka vrenja) drozga, ki je v stiku z zrakom, pričela "cikati". Bakterije ocetnega cika v tem primeru pridejo v vino, se razmnožijo in ob ugodnih pogojih "napadejo". Zelo pomembna je temperatura: previsoka temperatura maceracije oz. vretja v kadi nam vina poslabšajo, aromatske snovi pa burno vrenje "odnaša" iz tekočine (velja tudi za vretje belih vin). Potopni termometer zato spada med pomembno kletarsko opremo! Temperatura maceracije žametne črnine oz. nežnejših rdečih vin naj ne presega 20 stopinj C. Alkoholno vrenje, ki poteka v kadi, spremljata sproščanje ogljikovega dioksida in temperature. Če je potrebno, drozgo hladimo, lahko na različne načine. Manjše volumne učinkovito kar s potapljanjem zaprtih plastenk, v katerih predhodno zmrznemo vodo.

Po končani maceraciji drozgo sprešamo, samotok je kvalitetnejši od prešanca, sploh takrat, ko ga stisnemo pod visokimi tlaki.

BELO GROZDJE
Belega grozdja praviloma ne maceriramo, vsaj ne dalj časa (do nekaj ur), ampak ga "razsluzimo". Namen razsluzenja je odstranitev gošče oz. različnih snovi, ki sedimentirajo, med njimi so tudi ostanki škropiv, zemlje, pečk, pecljevine in podobnega.

Pobrano grozdje potrgamo in v primeru poškodb ali gnitja primerno žveplamo že pred ali takoj po mletju. Zmleto grozdje sprešamo, ga pretočimo v sod ali cisterno in pustimo stati več ur, tudi do enega dneva, izjemoma celo več. Preveč ostro bistrenje vendarle ni priporočljivo, saj kvasovke za svoje delo potrebujejo "aktivno površino", droži, na katerih nekaj časa zori vino, pa vino ščiti in omogoča določene pozitivne procese! Pomembno je, da v času razsluzenja preprečujemo pričetek alkoholnega vrenja, kar dosežemo z nizko temperaturo in (ali) dodatkom prostega žveplovega dioksida. Vendar pozor: dodani žveplov dioksid bo v primeru prevelikega odmerka preprečeval pričetek alkoholnega vrenja, ko bomo to želeli in vnašal dodatno tveganje za razvoj neprijetnih vonjev, npr. bekserja! Zato ne žveplajmo "na pamet" in ne preveč! Kakšna je primerna količina, je odvisno od temperature grozdja (če je nižja, je bolje, saj v tem primeru potrebujemo manj žveplovega dioksida), predvsem pa od zdravstvenega stanja grozdja, pa tudi od vsebnosti kislin v moštu in pH vrednosti. Zdravo in nepoškodovano grozdje, ki ga zmeljemo takoj, potrebuje minimalni odmerek, ali celo nič prostega žvepla, saj lahko že nizka temperatura preprečuje pričetek alkoholnega vrenja in razmnoževanje kvasovk, ki jih v moštu ne želimo. Prezrelo grozdje z nizko vsebnostjo kislin oz. višjo pH vrednostjo, sploh pa poškodovano, nagnito, ali bolano grozdje, pa dopušča hitrejše razmnoževanje kvasovk, tudi divjih, zato z dodatkom žvepla ta proces pred dirigiranem oz. želenem pričetku vrenja omejujemo. Če se le da pazimo, da v celotnem procesu do pričetka vrenja ne dodamo več kot 1 dcl 5-6% žveplaste kisline (oz. ekvivalent v kakšni drugi obliki) / 100 l mošta.

Proces razsluzenja pospešijo različna enološka sredstva, pred uporabo spet svetujemo previdnost. V primerih previsokih odmerkov ali nepravilne izbire čistilnih enoloških sredstev, lahko vina "slečemo", odvzamemo žlahtnost, kar kasneje občutimo na siromašnem vonju in okusu.

Ko se vino zbistri, s pretokom v drugo posodo odstranimo najbolj grobo usedlino. Pripravimo in dodamo selekcionirane kvasovke in preverimo temperaturo. Za pričetek vrenja, ki ga želimo vzpostaviti čim prej po pretoku, je včasih potrebno mošt ogreti tudi do 20 stopinj.

PRIPRAVA IN DODATEK SELEKCIONIRANIH KVASOVK
Z grozdjem v vino prinesemo tudi široko paleto različnih kvasovk - živih organizmov, ki se hitro razmnožujejo, sploh pri višjih temperaturah, pri višjih pH vrednostih (nižja vsebnost kislin) ali pri poškodovanem grozdju. Naj bo dovolj, če jih razdelimo na neželjene in žlahtne. Neželjene kvasovke, ki jih je na grozdju ob trganju največ, v vinu povzročajo različne bolezni, ki lahko izbruhnejo tudi kasneje - ob ustreznih pogojih. Razmerje med koristnimi in škodljivimi kvasovkami na jagodni kožici zrelega in nepoškodovanega grozdja je okoli 20/80 v korist škodljivih. Razmnoževanje divjih kvasovk zato preprečujemo dovolj zgodaj: tako, da grozdja ne stiskamo oz. poškodujemo, da ga ustrezno zaščitimo s prostim žveplom, ki onemogoča razvoj le teh, predvsem pa s pravočasnim dodatkom selekcioniranih kvasovk, ki se prično razmnoževati takoj in tako prevladajo, poudarijo sortne značilnosti posameznih sort, poskrbijo za "čisto" in nemoteno vrenje, v katerem iz sladkorjev izplenijo največ - poleg etanola tudi žlahtne snovi - brez škodljivih stranskih produktov.

Kvasovke imajo za svoje delo nekaj zahtev: pred pričetkom alkoholnega vrenja potrebujejo nekaj kisika, da se razmnožijo, prav tako potrebujejo za svoj razvoj dušikove snovi oz. aminokisline, visoke vsebnosti žvepla in prenizka temperatura pa njihov razvoj omejujejo. Na žveplo so že v manjših količinah posebno občutljive nežlahtne kvasovke, optimalna temperatura za razvoj kvasovk pa je med 15 0C in 25 0C.

Nekateri vinogradniki prepustijo vrenje mošta naravi ali spontanemu vrenju. Kadar je grozdje popolnoma zdravo, trgano v toplem in suhem vremenu, brez gnilobe in nepoškodovano je velika verjetnost, da bo mošt povrel brez težav. V tem primeru žlahtne kvasovke hitro prevladajo in prevzamejo pobudo v vretju. Težave se prično, če temu ni tako, zato dodajamo predhodno vzgojene in izolirane kvasovke, najpogosteje rodu Saccharomyces cerevisiae.

Kvasovke dodamo pred željenim pričetkom alkoholnega vrenja, priprava pa je občutljivo dejanje, saj lahko s previsoko temperaturo ali neustreznim ravnanjem izplen zmanjšamo. Selekcionirane kvasovke so v prodaji v suhi obliki, zato jih je pred uporabo potrebno rehidrirati. S tem namenom pravilno odmerjeno količino (navodila proizvajalca!) previdno stresemo v mlačno vodo, razmerje med tekočino in kvasovkami naj bo približno 1:10 (primer 100 g kvasovk v 1000 ml vode), temperatura tekočine pa okoli 35 stopinj. Narahlo premešamo, da vzpostavimo stik s tekočino in pustimo nabrekati od 10 do največ 30 minut, v tem času počasi ohlajamo, da temperaturo tako pripravljenega nastavka in mošta, v katerega dodajamo kvasovke, čimbolj izenačimo. Temperaturni šok namreč lahko pomori dobršen delež kvasovk! Ko tako pripravljen in ohlajen kvasni nastavek dodamo v sok oz. na zmleto drozgo pri predelavi rdečih vin, mešanje ni potrebno, saj želimo kvasovke koncentrirati, da se bodo pričele razmnoževati čim prej.

Vinske kvasovke za svoje delo potrebujejo hrano v obliki dušikovih snovi, ki jo najdejo v moštu, vendar jo pogosto tudi dodamo, pred pričetkom vrenja, lahko tudi v prvih nekaj dneh, s tem ohranjamo potrebno kondicijo in učinkovitost.

ALKOHOLNO VRENJE
Spremembi sladkorja v alkohol pravimo alkoholno vrenje ali alkoholna fermentacija mošta. Gre za biokemijsko spremembo, ki se dogaja v prisotnosti žive celice - kvasovke, ob kateri se sproščajo vrelni plini, največ je ogljikovega dioksida (CO2) in toplota. Z enačbo zapišemo proces alkoholnega vrenja:
C₆H₁₂O₆ = 2CO₂ + 2C₂H₅OH + TOPLOTA

Alkoholno vrenje je sprva počasno, nato preide v burno, se umiri in preide v tiho vrenje. Čas od pričetka vrenja do polnega vrenja mora biti čim krajši, včasih traja več dni. Burno vrenje traja od šest do deset dni, včasih več, tiho vrenje pa lahko poteka tudi cel mesec, odvisno od temperature vrenja in sladkorne stopnje.

Med vretjem mošta se sprošča veliko ogljikovega dioksida, ki zaradi svoje specifične teže izpodriva zrak. Zato poskrbimo za primerno zračenje naših kleti! Vrelna posoda, naj si bo sod ali cisterna, ne sme biti polna, omogočeno mora biti izhajanje ogljikovega dioksida preko vrelne vehe!

V času intenzivnega vrenja dodajanje žveplovega dioksida ni potrebno! Na hitrost vrenja vpliva predvsem temperatura. Ker rdeča vina vrejo že v kadeh oz. med maceracijo, kontroliramo in uravnavamo temperaturo tudi takrat, pri belih vinih pa med vrenjem v sodih oz. cisternah. Omenili smo že, da preburno izhajanje ogljikovega dioksida, "nosi s seboj" tudi žlahtne aromate in tako siromaši vino. Vrenje belih vin naj poteka pri nižjih temperaturah, praviloma okrog 15 stopinj.

Okvirno drugi dan intenzivnega vrenja, kvasovke v zaprti posodi (npr. cisterni) porabijo raztopljeni kisik, zato je v tej fazi priporočeno zračenje mošta tako, da del volumna odtočimo in med zračenjem vrnemo v posodo.

Če je potrebna korekcija alkoholne stopnje, jo z dodatkom sladkorja izvedemo med vrenjem (preden povre do konca), vedimo pa, da je dodatek sladkorja neželjen proces. Če je grozdje zrelo dovolj, ko torej korekcija alkohola ni potrebna, je to hkrati garancija, da bo naše vino uravnoteženo tudi s kislinami in bogato z ostalimi dobrimi snovmi! Bolj se torej nagibajmo k praksi, da sladkor "dodamo" že v vinogradu - s primerno obremenitvijo in datumom trgatve!

POTREBNA KOLIČINA IN DODATEK SLADKORJA (članek povezava): za dvig 1 Oe stopinje dodamo približno 0,25 kg sladkorja na hl vinskega mošta (z 1 kg sladkorja/hl tako zvišamo sladkorno stopnjo za 4 Oe, kar znaša po povretju približno 0,6 vol.% alkohola). Z drugimi besedami, za dvig 1 vol. % alkohola je potreben dodatek približno 1,7 kg sladkorja/hl (saharoza). Sladkor pred dodajanjem raztopimo v segreti tekočini mošta. Skladno s Pravilnikom o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, se za korekcijo alkoholne stopnje lahko uporabi sladkor v oblikah: saharoza, zgoščeni grozdni sok ali rektificirani zgoščen grozdni sok in sicer tako, da se za namizna vina volumski delež alkohola poveča za največ 2%. Vrhunskih vin ni dovoljeno dosladkati.

Proti koncu vrenja (ko se izhajanje ogljikovega dioksida umiri in temperatura upade) v primeru prevelike izpostavljenosti zraku že nastanejo pogoji za oksidacijo mošta. V tem času sode že dolijemo z moštom, vinske cisterne pa pokrijemo s plavajočim pokrovom. Zalitje cistern s parafinskim oljem takoj še ni potrebno, saj oksidacijo preprečujejo droži, mošt pa za svoje procese vendarle potrebuje določeno količino kisika. Na vrelno posodo vrnemo vrelno veho.

Po končanem alkoholnem vrenju s kemijsko analizo preverimo vsebnost prostega oz. nepovretega sladkorja in alkoholne stopnje, da se prepričamo, če je proces vrenja dejansko zaključen. Pogosto se zgodi, sploh v hladnejših dneh, da se vrenje konča prej, kot bi želeli. Za ponovno vzpostavitev vrenja ponavadi zadostuje, če mošt premešamo in rahlo segrejemo, včasih pa je potreben ponoven dodatek kvasovk.

Preverimo tudi vsebnost titracijskih kislin, saj lahko po končanem vrenju kontrolirano razkisamo mošt, seveda če je vsebnost kislin previsoka.

JABOLČNO MLEČNI (biološki) RAZKIS
Po končanem alkoholnem vrenju lahko nastopijo pogoji za biološki razkroj jabolčne kisline: iz grobe jabolčne kisline, ki je je več v nezrelem grozdju, nastaja blažja - mlečna kislina, proces pa spremlja tudi sproščanje ogljikovega dioksida. Razkis omogočijo kvasovke jabolčno mlečnega razkisa, ki jih imajo droži.

Neizkušeni kletarji zaradi izhajanja plina oz. aktivnosti vrelne vehe dostikrat napačno sklepajo, da primarno vrenje mošta ni končano, v resnici pa lahko poteka razkis, ki ob povišani temperaturi in ustrezni vrednosti pH vino skoraj v celoti razkisa! Takšno mlado vino je zaradi pomanjkanja in porušene harmonije kislin neprijetnega okusa in plehko, prizadeto na barvi, predvsem pa občutljivo za razne bolezni. Razvoj bakterij je v vinih z nižjo kislino hitrejši! Pomembno je torej, da pravočasno prepoznamo konec alkoholnega vrenja (kemijska analiza alkohola, predvsem pa sladkorne stopnje). Biološki razkis omogočimo le, če obstajajo pogoji in takšen razkis potrebujemo (visok delež kislin, pH vrednost pod 3,4).

Biološki razkis jabolčne kisline poteče ob ustrezni temperaturi (nekje med 15 in 19 stopinj), ustrezni vrednosti pH (nad 3,2) in v čim nižjih koncentracijah prostega žveplovega dioksida (do približno 15 mg/l). Ob ugodnih pogojih razkis poteče v nekaj dneh, zato poseg zahteva veliko previdnost in nadzor (predvsem spremljanje vsebnosti kislin in pH), proces pa zaustavimo z žveplanjem in ločitvijo mladega vina oz. mošta od droži!

Proces takšnega razkisa pa ne vpliva le na sestavo in koncentracijo kislin, pač pa tudi na okus. "Mehkejši okus" mlečne kisline je osnovna karakteristika terana, prija tudi cvičku in nekaterim sortnim vinom.

Vino živi in se razvija. Njegova nadaljnja življenjska pot bo odvisna od letnika in skrbne kletarjeve roke, ki jo usmerja. Ko povreti mošt ali vino prvič pretočimo, mošt ali vino izdatneje žveplamo, tekočino ločimo od droži - upravičeno pravimo, da otroka ločimo od matere. Končamo obdobje otroštva - tudi čas večje občutljivosti, vino pa prične zoreti v zrelo žlahtno tekočino.
Čas prvega pretoka je odvisen predvsem od letnika in značilnosti vina, ki ga želimo vzgojiti. Včasih je lahko tudi nujen in predčasen, npr. ob pojavu nekaterih bolezni ali napak. Opravimo ga kmalu po končanem vrenju, spet drugič se lahko zavleče v pozni zimski čas ali celo pomlad.

ŽELIMO VAM VELIKO USPEHA, DOBRIH IN ZDRAVIH VIN!

Vreme (Sevnica) >>>

Vremenska napoved >>>

iskalnik reg. FFS >>>

BBCH skala >>>

PROGNOSTIČNA OBVESTILA:

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

{jsmallfib}

slovreme.net

Društvo deluje v občini Sevnica, na levem in desnem bregu reke Save in združuje skoraj 250 vinogradnikov in vinarjev. Svoje vinograde in kleti imamo na območjih Krajevnih skupnosti Sevnica, Boštanj, Blanca, Zabukovje in Loka pri Zidanem mostu. Nekaj članov prihaja tudi iz drugih krajev, svoje vinograde obdelujejo v občinah Radeče, Trbovlje, Krško, Laško in Šmartno pri Litiji. 

V svojih zidanicah in kmetijah ponujamo pristna doživetja in prijetne trenutke - v druženju s trto, naravo, domačim vinom in dobrotami naših gospodinj, lokalnimi znamenitostmi in prijaznimi ljudmi.

Nekateri svoja vina tudi tržimo zato vas vabimo, da nas obiščete v naših lepih goricah, poklepetate z nami in se okrepčate!

PREDSTAVITEV

(po abecednem redu)

Turistična kmetija Grobelnik
http://www.grobelnik.si/

Angelca in Tone Hrovat
http://www.darilo-narave.com

Vinska klet Mastnak
http://www.vinamastnak.si/

Drago Mrvič
https://www.facebook.com/VinaMrvic/

Družina Slapšak
http://www.domaine-slapsak.com/