Iskanje

Kontakt

Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj

Dol. Boštanj 22a
8294 Boštanj

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.   

 

 

 

 

ZD,link2

 

 

 

 

 

 

 

 

checkblueTa e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

(če želite biti obveščeni o novostih na naši spletni strani in aktualnostih, pošljite sporočilo)

 

  checkblueo spletni strani
       (pravno obvestilo)

Ljudje in trta ob sotočju Save in Mirne

knjiga1

Knjigo lahko naročite v Društvu vinogradnikov Sevnica - Boštanj (donacija 25 €).
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. 
(ali kontaktirajte predsednika društva)

V strokovni monografiji »Ljudje in trta ob sotočju Save in Mirne«, ki smo jo izdali avgusta 2022, smo utemeljili tezo, da nastanek vinogradniškega gibanja v Sevnici in okoliških krajih ni naključje, temveč posledica večstoletne vinogradniške tradicije. Uvodoma je v knjigi predstavljenih več zgodovinskih dejstev, uspešnih zgodb in tudi težkih preizkušenj, od poznega srednjega veka dalje, v času napada trtne uši in novih priložnosti zatem, medvojnih in povojnih let. V drugem delu monografije smo se osredotočili na izvajanje poslanstva, ki so ga v zadnjih 50 letih skozi različne družabne in strokovne dogodke udejanjali in ga še danes poosebljajo članice in člani Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj. Pri tem je sodelovalo več generacij in številni ljudje, zato je knjiga tudi poklon vsem, ki so prispevali k temu in jih ni več med nami.

Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj že od začetka povezuje članstvo iz dveh vinorodnih okolišev, Dolenjskega in Bizeljsko-sremiškega. Če je v preteklosti Sava delila dve državi – Štajersko in Kranjsko, danes povezuje. Mogočna reka v Sevnico iz vinorodne Štajerske prinese lepoto in vinogradniško tradicijo, ob sotočju z Mirno v Dolenjem Boštanju zajame še pridih in izročilo vinorodne Dolenjske. Bregove ob Savi in Mirni že stoletja krasijo obdelane vinske gorice, na njih in ob njih živimo srčni ljudje, ki pridelujemo dobra vina.

Avtor strokovne monografije je dr. Milan Simončič, delo je recenziral dr. Julij Nemanič. V njegovi uvodni besedi med drugim preberemo: "Knjiga ima zgodovinsko, a tudi sociološko vrednost. Odseva ne samo ekonomsko, ampak tudi čustveno navezanost naših ljudi na trto in vino, kar je močan dejavnik pri razvoju in ohranjanju te dragocene civilizacijske dediščine ... S to knjigo je dobila ne samo Dolenjska, ampak tudi Slovenija dragoceno pričevanje o življenju in navezanosti ljudi na vinsko trto. Opazen je premik v glavah od količine h kakovosti tako v vinogradih, kleteh kot v zahtevnosti pivcev (tudi zasluga delovanja društev)."

knjiga3

Ali ste vedeli, oz. veste:
Da prvi zapisi, ki pišejo o vinogradništvu na Sevniškem, segajo v leto 1513?
Da je od nekdanje boštanjske graščine Sawenstein ostal ohranjen slovenski prevod Gorskih bukev (1 od 10 gradov), ki je urejal pravne zadeve med grajskim gospodom in podložniki, ki so skrbeli za njegove vinograde?
Zakaj lahko sevniški grad upravičeno imenujemo tudi "trtin grad", "grad vinske trte" oz. Rebenburg?
Da je imel lastnik sevniškega gradu med 1803 in 1870 Janez Nepomuk Händl, pl. Rebenburg, v rodbinskem grbu po dve vinski trti na vsaki strani trdnjave?

Kdaj in kako se je obnovil vinograd na grajskem pobočju sevniškega gradu?
Kaj sporoča "roža vetrov" v rondoju v Šmarju, zasajenem z vinsko trto muškata blu, ob vstopu v mesto Sevnica?
Da je Florjan Kaliger, učitelj in organist v Boštanju, pred približno 160 leti napisal več pesmi o vinu in vinskih goricah?
Da je iz Topolovca in Dobja ohranjenih več dragocenih zapisov, ki jih je pred okvirno 100 leti povzel etnolog Božo Račič - Kume?
Da so mnogi pomembni Sevničani prisegali na vinsko gorico Lamperče, župan Ernest Krulej pa je svojo uspešno vinogradniško zgodbo spisal na Zajčji gori, kjer so po zaslugi Zdravka Mastnaka kasneje zorele tudi prve penine, pridelane na Sevniškem?
Da se je trtna uš v okolici Sevnice (na štajerski strani) pojavila prej kot na Kranjskem in da so bila v takratnem davčnem okraju Radeče prva žarišča te bolezni na Topolovcu, leta 1893?
Da so vinorodni kraji v naši bližini - Impoljca, Boštanj in Blanca po napadu trte uši, kmalu premogli svoje trsnice, kjer so vzgajali žlahtne trte?
Da je Ernest Krulej v Kmetovalcu objavil več strokovnih člankov o vinogradništvu in marsikje presegel standarde, ki so v vinogradništvu veljali v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja?
Da je bil v Sevnici jeseni 1931 velik sejem sadja in grozdja, na katerem so med drugim prodali najmanj 200 ton grozdja?
Da je bil velik napredek v vinogradništvu in vinarstvu dosežen po letu 1972, z ustanovitvijo Društva vinogradnikov Dolenjske, pri čemer so sodelovali tudi Sevničani?
Da je bila v Sevnici 1981 ustanovljena "podružnica" DV Dolenjske, ti. Ožji vinogradniški okoliš Sevnica - Boštanj?
Da je bilo 1. uradno ocenjevanje vin v Sevnici organizirano 13. 2. 1982 in se je zatem izvedlo vsako leto - do današnjih dni?
Da sta bili iz Sevnice v Boštanj organizirani in izvedeni dve odmevni vinogradniški povorki, v katerih je sodelovalo več 100 udeležencev, in sicer 19. 3. 1988 in 20. 9. 1997, ko je bil razvit tudi društveni prapor?
Da je v Boštanju med prvimi v Sloveniji deloval enološki laboratorij za kemijsko analizo vin, ki je bil namenjen pretežno ljubiteljskim vinogradnikom?
Da je bil v Sevnici prvič v Sloveniji organiziran tečaj za ljubiteljske poskuševalce vin, februarja 1988?
Da je imel Boštanj leta 1999 kralja cvička?
Da je prvo spletno stran vinogradniškega društva v Sloveniji postavilo DV Sevnica - Boštanj, februarja 2001?
Da je DV Sevnica - Boštanj v 22 letih izvedlo 20 pohodov po vinskih goricah?
Da je DV Sevnica - Boštanj v preteklosti izvedlo 4 ti. "kletarske tečaje", in sicer v Sevnici, Boštanju in na Blanci ter dva tečaja senzorike vin?
Da članice in člani DV Sevnica - Boštanj posegajo tudi po vidnejših odličjih na različnih ocenjevanjih vin, da sodelujejo na izboru za županovo vino in na festivalih modre frankinje?

To in še več podrobnosti izveste v strokovni monografiji "Ljudje in trta ob sotočju Save in Mirne"

Format knjige B5, trde platnice, obseg 224 strani.
Založništvo in izdelava - Sevnica ; Boštanj : Društvo vinogradnikov, 2022
Jezik - slovenski
ISBN - 978-961-95780-0-1
COBISS.SI-ID - 106331139

Voščilo

voscilo 2020

Prijava pridelka

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča vse vinogradnike in vinarje, da so dolžni prijaviti letni pridelek grozdja, mošta in vina. Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 0,1 ha vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo.

Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra po trgatvi.

Pridelovalcem, ki celoten pridelek grozdja oddajo kleti (zadrugi), ni treba prijaviti pridelka grozdja na upravni enoti, če to obvezo v njihovem imenu opravi klet oziroma zadruga. Če oddajo le del pridelka, so sami dolžni prijaviti preostali del pridelka. Pridelane, prodane, porabljene in skladiščene količine vina ter izvedeni enološki postopki morajo biti razvidni iz kletarske evidence, ki so jo dolžni voditi vsi zavezanci za vpis v register.

https://www.uradni-list.si/1/content?id=78540 (Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina)
https://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=545

Spletni albumi 2001-2016

galerija1

Za ogled albuma kliknite na zgornjo sliko.

 

Novejši albumi (od aprila 2016)>>>

 

 

 JAVNO OBJAVO SLIK IZ FOTOGALERIJ IN SPLETNEGA ALBUMA DOVOLJUJEMO LE S SOGLASJEM
DRUŠTVA VINOGRADNIKOV SEVNICA-BOŠTANJTa e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Fotografije so posneli in posredovali člani našega društva in so objavljeni z vednostjo avtorjev. 

Grajski vinograd

Vinograd je bil ob prenovljenem sevniškem gradu zasajen spomladi 2007. V sodelovanju z Občino Sevnica in KŠTM Sevnica smo ga zasadili člani vseh štirih vinogradniških društev naše občine, in sicer DV Malkovec, DV Sevnica-Boštanj, DV Šentjanž in DV Studenec.

Povod za ponovno postavitev vinograda je bilo dejstvo, da je grajsko pobočje nad starim sevniškim mestnim jedrom v preteklosti že krasil vinograd. Zasadil ga je Johann Nepomuk Händl – kasneje povzdignjen v plemenitega Rebenburga, ki je lastnik gradu postal leta 1803. Grad je uredil v udobno sodobno bivališče in temeljito prenovil okolico. Odstranil je obzidje, zasul obrambne jarke, na južnem grajskem pobočju, do tedaj porastlem s trnovjem, pa je s precejšnjim posegom v teren zgradil škarpirane terase, nanje pa posadil vinsko trto in žlahtno sadje. Na nekaterih grafičnih podobah in kartografskih upodobitvah iz 19. stoletja vidimo obsežen vinograd, ki je ostal ohranjen še nekaj let po II. svetovni vojni, zatem pa zanj ni skrbel nihče več.

Prve trte so bile na terasah grajskega pobočja ponovno posajene 20. aprila 2007, simbolično dejanje je spremljal kulturni program z nagovori takratnega župana Kristijana Janca, takratne direktorice KŠTM Petre Pozderec, sevniškega vinarja Zdravka Mastnaka in prvega skrbnika vinograda ter takratnega najemnika grajske kavarne Martina Dolinška. Nekaj dni zatem, 9. maja 2007, je bilo družno posajenih preostalih 500 trt modre frankinje, prijetno delo smo opravili člani vinogradniških društev sevniške občine.

Protokolarna zasaditev prvih trt, 20. aprila 2007 (fotogalerija)

Sajenje trt modre frankinje, 9. maja 2007 (fotogalerija)

(foto: arhiv DV Sevnica-Boštanj)

Na sevniškem gradu se z modro frankinjo druži tudi potomka najstarejše trte na svetu, ki raste na Lentu v Mariboru. Potomke stare trte žametovke rastejo v mnogih državah in mestih. Tudi v papeževi rezidenci v bližini Vatikana, kamor jo je ponesel papež Janez-Pavel II. po obisku Slovenije, z danskim princem Frederikom so jo posadili ob grad Fredensborg severno od Kopenhagna, raste na severu Poljske v Malborku ob obzidju največjega opečnega gradu na svetu, v Nemčiji raste v Stuttgartu in ob vznožju Alp v Bad Reichenhallu, zori tudi v mestu Pétange v Luksemburgu, v Franciji na zahodnem obronku Alp v Gapu, v Toursu in v Parizu, v Švici je posajena v kraju Herisau, na Malti v mestu Ta'Qali, podarjena je bila vinski bratovščini iz Španije in mestu Mendoza v Argentini, v sosednji Avstriji raste v partnerskem mestu Gradec, v Sloveniji pa v več kot 30 občinah, kjer so najpomembnejša vinogradniška območja, ter v parkih in ob gradovih. 

Prejem cepiča potomke najstarejše trte na svetu, 16. marca 2007

(foto: Občina Sevnica)

Sevniški grad je z bogatimi zbirkami, freskami, sobanami, urejeno okolico, z Lutrovsko kletjo in vrtnarjevo vilo v neposredni bližini, grajskim vinogradom in vinoteko, ki je umeščena v enega od grajskih stolpov, tudi ponos vinogradnikov. Med drugim priča tudi o naši vinogradniški tradiciji, izpričuje vinske zgodbe in nas opominja na klenost ljudi, ki so že v preteklosti prebivali tod in pridelovali vino. V ponos nam je tudi modra frankinja. Sorta je v Sloveniji najbolj razširjena v dveh vinorodnih deželah (Podravje, Posavje) in v petih vinorodnih okoliših (Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko-Sremiški okoliš, Dolenjska in Bela krajina). Lahko daje visoko kakovostna in vrhunska vina in je v vseh omenjenih okoliših vodilna po kakovosti med rdečimi sortami. Ob vinogradu in festivalih modre frankinje, ki že nekaj let potekajo na sevniškem gradu, mesto Sevnica postaja domicil, tako rekoč "domovanje modre frankinje".

Za ohranjeno dediščino gradu in vinograd skrbi Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica (KŠTM). Vabljeni k obisku našega posavskega bisera - sevniškega gradu z vinogradom in vinoteko in, če še niste - postanite boter kateri od posajenih trt.

spletna stran gradu Sevnica>>>
spletna stran, Festival modre frankinje>>>
povabilo botrom grajskih trt>>>

Pripravljamo se na trgatev

grozd2015Od pomladi si prizadevamo uresničiti cilj, da vinograd do trgatve ohranimo v zdravem stanju. V proces, katerega rezultat je kakovost vina, vstopajo vloženo delo, znanje, izkušnje, razpoložljivost in primernost kletarske ter vinogradniške opreme, uporabljena enološka in fito-farmacevtska sredstva ter oskrba vinske trte s hranili. Naštete spremenljivke so odvisne predvsem od vložka, interesa in uspešnosti posameznika. Na strani dejavnikov, ki zelo pomembno vplivajo na končni izplet, pa imamo še Naravo. V uspelih letnikih nas obdari s soncem in toploto ter pravšnjo zalogo vode, lahko pa pokaže tudi drugačen obraz in demonstrira svojo veliko moč: pomladansko pozebo, neurja s točo, plazove, preobilico ali premalo padavin, napad škodljivcev… Do julijske toče so bili vinogradi na naših goricah naš ponos in naše veselje. Po nekaj letih je skoraj povsod zopet kazalo na uspešen in obilen vinski letnik. Nekaj minut podivjanih oblakov in vetrov pa v hipu spremeni naša pričakovanja, žal se je to v nekaterih goricah pred začetkom zorenja tudi zgodilo. Tolaži dejstvo, da tudi kvaliteta vin iz delno poškodovanega grozdja ni nujno slaba, sploh če nam bo v zaključku poletja naklonjeno vreme, kar se po trenutnih napovedih obeta.

Tudi letos se bomo soočili z zahtevnim vinskim letnikom, ki bo marsikje terjal veliko potrpljenja.

Zorenje grozdja

Z dozorevanjem na trti, poleg zorenja grozdja, potekajo še druge spremembe: dozorevanje lesa, listja in razvoj zimskih očes. V grozdnih jagodah med zorenjem upada koncentracija in se spreminja sestava kislin, narašča pa vsebnost sladkorjev. V določenem trenutku se vsebnost sladkorja ne povečuje več, nastopi t.i. polna ali naravna zrelost grozdja. Jagode v tej fazi dosežejo največjo težo in vsebnost sladkorja, arome v jagodi so optimalno razvite, barva jagod je sortno značilna, v pecljevini ni več škroba, jagoda ne sprejema več asimilantov. Koncentracija sladkorja v grozdni jagodi se lahko še povečuje, če jagodo v fazi polne zrelosti napade glivica Botritis-a, ki se razvije v plemenito gnilobo. Glivica na površini jagode ustvari veliko drobnih por, skozi katere izhlapeva voda, sladkor pa ostaja in se koncentrira. Iz takega grozdja, seveda na račun zmanjšanja količine, dobimo vina posebnih trgatev: pozne trgatve, jagodne izbore, suhe jagodne izbore in ledena vina.

Pripravimo se na trgatev!

Zdaj je čas, da se na trgatev dobro in v miru pripravimo: naredimo plan, pregledamo in očistimo potrebno opremo, klet, nabavimo enološka sredstva ipd. Za kletarja je trgatev tudi skrb, odgovornost in krona celoletnega dela. Obsega trganje in sprejem grozdja, razsluzenje oz. maceracijo, pravilen dodatek enoloških sredstev, pripravo na alkoholno vrenje, izvedbo in kontrolo vrenja, morebiten biološki ali kemijski razkis ter nego mladega vina do prvega pretoka. Med omenjenimi procesi potekajo reakcije, na katere lahko s kletarskimi posegi in opremo, dodatki enoloških sredstev in temperaturo vplivamo: jih pospešujemo ali zaviramo. Seveda želimo omejevati tisto, kar našemu moštu ni v prid in ga kvari, hkrati pa omogočati poti, ki na parametre vina vplivajo pozitivno. Kvaliteta vinskega letnika 2015 bo odvisna od številnih dejavnikov, tudi od trgatve, ki mora biti izvedena tako, da bomo v moštu uspeli ohraniti vse naravne sestavine, ki so vinu v prid in omejili procese nastanka bolezni in napak.

V času trgatve vas bomo s strokovnimi napotki, posebnostmi in podatki dozorevanja grozdja, redno oskrbovali tudi na naši spletni strani. V lanskem letu smo v času trgatve, v obdobju 30 dni, na naši spletni strani zabeležili preko 7000 obiskov. Dobrodošli tudi letos!

VEČ O TRGATVI>>>

Kratko o dozorevanju

doz2014Dozorevanje grozdja poteka od fenofaze voščenega poprha do trgatve, pri zgodnjih sortah se lahko prične že v drugi polovici julija. Z dozorevanjem na trti, poleg zorenja grozdja, potekajo še druge spremembe: dozorevanje lesa, listja in razvoj zimskih očes. V grozdnih jagodah med zorenjem upada koncentracija in se spreminja sestava kislin, narašča pa vsebnost sladkorjev. V določenem trenutku se vsebnost sladkorja ne povečuje več, nastopi t.i. polna ali naravna zrelost grozdja. Jagode v tej fazi dosežejo največjo težo in vsebnost sladkorja, arome v jagodi so optimalno razvite, barva jagod je sortno značilna, v pecljevini ni več škroba, jagoda pa ne sprejema asimilantov. Koncentracija sladkorja v grozdni jagodi se lahko še povečuje, če jagodo napade glivica Botritis-a, ki se razvije v plemenito gnilobo. Glivica "napade" površino jagode in ustvari veliko drobnih por, skozi katere izhlapeva voda, sladkor pa ostaja in se koncentrira. V končni fazi lahko jagode dobijo obliko rozin z visokimi koncentracijami sladkorja, koncentracije preko 100 in več Oe. Iz takega grozdja, seveda na račun zmanjšanja količine, dobimo vina posebnih trgatev: pozne trgatve, jagodne izbore, suhe jagodne izbore in ledene trgatve.

Priprava na trgatev je zelo pomembna! Le tako bomo imeli, ko bo napočil pomemben trenutek, dovolj časa, da se posvetimo le trgatvi. Pripravimo in temeljito očistimo posodo (vedra, kadi, vinska posoda...) in opremo (mline, preše, črpalke, škarje, plastične cevi...), ki jo bomo potrebovali, nabavimo enološka sredstva ipd.

Grozdje oberemo, ko je tehnološko zrelo! Trgatev, če se le da, opravimo v suhem vremenu! Toplo vreme je pomembno, ko trgamo rdeče grozdje, za katerega želimo, da se vrenje prične čim prej. Za bele sorte, ki jih pred pričetkom vrenja bistrimo oz. razsluzimo, želimo začetek vrenja zadržati za več ur, zato ga potrgamo zjutraj, oz. ko je grozdje še ohlajeno. V nasprotnem, začetek vrenja zadržimo s primernim dodatkom prostega žvepla in ohlajanjem. V klet dostavimo čim manj poškodovano grozdje!

O trgatvi >>>

O strani (pravno obvestilo)

20letspletnestrani

Lastnik domene www.drustvo-vinogradnikov.sioz. spletne strani, je Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj, aktivna je od februarja 2001. Na internetni splet je bila postavljena z namenom informiranja članov društva in širše javnosti, ki jih zanimajo objavljene vsebine. Posredovati vam želimo informacije o našem delu, poročati o uspehih naših članov na ocenjevanjih vin, vas pravočasno obveščati in povabiti na prireditve in strokovna srečanja, ki jih pripravljamo, preko spletne strani želimo promovirati naše kraje, vinogradnike in naša vina ter vam ponuditi aktualne informacije ter povezave, povezane z vinarstvom, vinogradništvom in aktualnih dogodkih.

Želimo, da v najkrajšem času prejmete potrebne informacije, zato so posamezne vsebine oblikovane enostavno, pregledno in jih ne obremenjujemo s preveliko količino grafičnih in multimedijskih dodatkov. Spletna stran vsebuje povezave do drugih sorodnih spletnih strani pravnih in fizičnih oseb, za katere ne sprejemamo nikakršne odgovornosti za vsebino, kot tudi ne za njihovo morebitno neprimerno politiko do obiskovalcev. V Upravnem odboru DV Sevnica-Boštanj, odgovornem za našo spletno stran se trudimo, da so objavljene informacije verodostojne in ažurne. Kljub vsemu je naša kazenska in civilna odgovornost za morebitne nenamerne napačne informacije izključena. Informacije iz spletne strani uporabljate na lastno odgovornost.

spletniportalKopiranje vsebin ali podatkov iz spletne strani dopuščamo le za osebno rabo, javno prikazovanje oz. uporaba gradiva iz naših strani v drugih spletnih aplikacijah in javnih gradivih pa je dovoljena z našim soglasjem in z navedbo vira. Brez našega soglasja dopuščamo postavitev povezave iz drugih na našo spletno stran.

Spletna stran uporablja "piškotke", konkretno za spremljanje in analizo obiskov spletnih vsebin na naši domeni. Spletne strani odložijo v obiskovalčev računalnik posamezne informacije, ki jih imenujemo "piškotki". Za potrebe merjenja obiska spletnih strani pridobimo s piškotki informacije o tem, kako in katere strani na spletnih straneh obiskujejo ljudje v kakšnem številu. Ta tehnologija ne zbira osebnih podatkov o posameznem obiskovalcu strani. Več o tem lahko preberete tudi TUKAJ

Marca 2018 smo prikaz spletne strani prilagodili za uporabo na pametnih telefonih. Spletna stran je prilagojena tudi starejšim različicam internetnih brskalnikov, v kolikor se ne prikaže pravilno (zamik v meniju...), boste težavo odpravili s klikom na gumb »Združljivostni pogled«: 8f153c7e-2384-4922-95f6-ae9919063999 34

Ker želimo spletno stran približati našim obiskovalcem in jo kreirati tako, da bo uporabna čim širšemu krogu, bomo veseli vaših sporočil in dobronamernih nasvetov.

Če želite biti obveščeni o novostih na spletni strani in naših aktivnostih preko elektronskih obvestil, nam zaupajte vaš e-naslov - Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.! Varujemo tajnost osebnih podatkov in jih uporabljamo izključno za namene obveščanja. 

Trendi (statistični podatki po 2000)

trendi ocenjevanj >>>

Na naših društvenih ocenjevanjih vin v zadnjih letih sodeluje od 80 do 100 članov, ki skupno prispevajo lepo število vzorcev vin. V 40 dosedanjih ocenjevanjih je bilo v društvu ocenjenih okoli 4600 vzorcev. Pred desetletji so bile ocene bolj skromne, do leta 2000 je kakovostni razred doseglo manj kot 20% vzorcev, v zadnjih letih pa je kakovostno vino že več kot vsako drugo. Povprečne ocene, ki z leti naraščajo, so predvsem odraz znanja in izkušenj naših članov, pa tudi dela društva na strokovnem odročju. Naša vina so ocenjevali mnogi eminentni enologi in vinski strokovnjaki iz Slovenije, med njimi dr. Dušan Terčelj, dr. Julij Nemanič, dr. Mojmir Wondra, Darja Bovha, Katarina Merlin, Zdravko Mastnak, Darko Marjetič, Jože Simončič, Jure Grubar in še mnogi drugi. Ocenjevalci so za naša vina našli optimistične pohvale, bili pa so tudi kritični, ko je to bilo potrebno.

Verjamemo, da so rezultati ocenjevanj usmeritev in v pomoč marsikateremu kletarju, ki mu ni vseeno, kakšno vino neguje v svoji kleti. So vzpodbuda, dokaz kvalitete, lahko pa tudi opomin, da je potrebno korigirati tehnološki proces oz. vinogradniško in kletarsko prakso.

V nadaljevanju si lahko ogledate najpomembnejše trende na ocenjevanjih naših vin po letu 2000.

Ocenjevanje vin

Drago Mrvič

mrvic

mrvic2
      


PREDSTAVITEV

Po zgodovinskih virih so predniki že leta 1848 na tem mestu v Ravnah postavili vinski hram in vinograd. Znali so izkoristiti odlično vinogradniško lego nad dolino reke Mirne, ki je od pomladi do jeseni domala ves dan obsijana s soncem. Tudi danes na tem mestu stoji vinograd in klet, način obdelave in kletarjenja se je spremenil, toda ostala je tradicija dobrega vina, predvsem cvička, ki se je dokazal tudi na različnih ocenjevanjih vin. Prvotni vinski hram je na žalost zaradi zoba časa ostal ohranjen samo še na etiketi za steklenice, ki razveseljujejo prijatelje, kateri odhajajo z dobro voljo v srcih in z mislijo, da se bodo še vrnili.
 

 

 

 KONTAKT:    

Naslov:

Drago Mrvič Vrh pri Boštanju 39, 8294 Boštanj

Telefon:
07 / 81 40 490, 041 217 996

e - mail:

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

       
mrvic3

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Podrobne informacije..

Sprejemam piskotke.

Vec o piskotkih