Izvedli smo letni občni zbor
Na rednem letnem občnem zboru, ki smo ga v Boštanju realizirali 21. februarja 2025, smo se seznanili z delom, ki je bilo izvedeno v preteklem letu. Program dela je bil v celoti realiziran, članice in člani društva so pohvalili trud in rezultate, ki so bili doseženi. Razpravljali smo tudi o izzivih, ki so pred nami. Trudimo se, da bi v naše vrste pritegnili tudi mlajše članice in člane, hkrati pa se zavedamo dejstva, da je ljubiteljskih vinogradnikov na Sevniškem vsako leto manj. Manjši vinogradniki in vinarji obdelujemo vinograde in negujemo svoja vina v glavnem zaradi samooskrbe, navezanosti na svoj kos zemlje, zaradi užitkov, ki jih lahko ponujajo dela v vinogradu in kleteh, zaradi zvestobe tradiciji naših prednikov. Takšna pridelava je, tudi zaradi konfiguracije naših vinskih goric in vse pogostejših naravnih ujm, pozeb in toče, običajno na robu rentabilnosti ali se finančno ne splača. Pozitiven vidik našega dela pa se vendarle izraža z urejeno in obdelano krajino, ki ji svoj pridih dajemo ljubiteljski vinogradniki z urejenimi vinogradi in zidanicami ter z dobrimi vini, ki jih pridelujemo. Hkrati v krajih, kjer živimo, s ponudbo naših vin popestrimo marsikateri dogodek. Želeli bi, da bi pomen manjših in ljubiteljskih vinogradnikov bolj razumela tudi država in nas bolj motivirala, da vztrajamo na naši poti. V nadaljevanju zbora je bil sprejet program dela za leto 2025. V glavnem vključuje vse standardne aktivnosti, ki jih članstvo že pozna, vključno s pohodom po vinskih goricah, dve strokovni ekskurziji, strokovna predavanja, delovanje naše spletne strani in druge oblike strokovnega dela, promocijo naše tradicije in naših vin. Želimo si, da bi bili vsi naši dogodki dobro obiskani, vsaj tako kot do sedaj. Zbor je bil zaključen s podelitvijo diplom 43. društvenega ocenjevanja vin, ob tej priložnosti je bil tradicionalno izdan tudi bilten. Prijetno druženje so s svojim nastopom popestrili Ljudski pevci iz Boštanja, za pogostitev so poskrbele članice Aktiva žena iz Boštanja.
43. društveno ocenjevanje vin
Izvedli smo tradicionalno 43. društveno ocenjevanje vin. V prijetnem ambientu posestva Mastnak-Frelih v Krakovem smo 15. februarja 2025 ocenili 111 vzorcev vin, od tega 61 rdečih in 50 belih. Prispevali so jih članice in člani Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj iz obeh vinorodnih okolišev, to je Bizeljsko-sremiškega in Dolenjske. Predsednika dveh 5-članskih ocenjevalnih komisij sta bila Jure Grubar (glavni enolog Kleti Krško in direktor Kmečke zadruge Krško) in Jože Zupančič (direktor Kmetijske apoteke Krško), vina pa so poleg ocenjevalcev iz domačega društva ocenjevali še degustatorji iz DV Malkovec, DV Šentjanž in DV Zdole. Predsednika komisij sta pohvalila brezhibno organizacijo ocenjevanja in usklajenost ocenjevalcev, ki sta jih vodila.
predsednika ocenjevalnih komisij, Jure Grubar in Jože Zupančič
Potovanje skozi svet konjakov z Majdo Debevc
V Društvu vinogradnikov Sevnica-Boštanj smo 24. januarja gostili sommelierko in priznano poznavalko vinskih destilatov Majdo Debevc, ki je vse svoje odraslo življenje posvetila raziskovanju sveta vina in destilatov.
V prijetnem ambientu krške vinske kleti je zbranim članicam in članom predstavila zgodovino, pridelovalne postopke in značilnosti konjakov ter drugih vinskih destilatov. Zbrani smo imeli priložnost poskusiti različne konjake iz francoske pokrajine Cognac ter vinske destilate iz drugih regij. Zelo prijeten vtis je naredil tudi vinski destilat, ki že nekaj let zori v hrastovih sodčkih krške vinske kleti in bo v prihodnjih letih na voljo tudi na trgu.
V vinogradih in v kleteh v zimskih mesecih
Kljub navideznemu mirovanju v zimskem času se tako v trtah kot v vinih, tudi sedaj dogajajo spremembe. Med zimskim mirovanjem poteka razgradnja nakopičenih hranil oz. sprememba škroba v sladkor, kar trto obvaruje pred zmrzaljo. V najbolj hladnih mesecih trta prenese dokaj nizke temperature, tja do -20 stopinj in še nižje. Najvišja vsebnost sladkorja v lesu je skoncentrirana v decembru in januarju, kar povečuje njeno odpornost, z višanjem temperature pa se dogaja obraten proces – sladkor se ponovno pretvarja v škrob, zato je občutljivost trte na mraz v teh mesecih večja.
V času pred brstenjem opravimo zimsko rez, s čimer uravnavamo razmerje med rastjo in rodnostjo, ob tem pa upoštevamo zahteve sorte, bujnost, prehranjenost, starost in kondicijo trt. Več načinov je, kako trto pravilno obrežemo in jo pripravimo na novo sezono. Vse je stvar pristopa, razumevanja, tradicije in naših želja. Prav pa je, da naše cilje usmerjamo h kakovostnemu pridelku in zdravim trtam, to dosegamo z razumno obremenitvijo. S tem omogočamo dobro prehranjenost, zmerno rast, večjo učinkovitost pri zaščiti vinske trte pred boleznimi in škodljivci (posledično manj uporabe škropiv) ter pridelujemo zdravo in zrelo grozdje - kot pomemben predpogoj za kakovost vin. Cilj zimske rezi je uravnavanje pravilnega razmerje med količino, kakovostjo in gospodarnostjo. Z rezjo ohranjamo želeno vzgojno obliko in preprečujemo izčrpanje. Rez pomembno vpliva na kakovost končnega pridelka, pa tudi na ekonomično pridelavo. Ni toliko pomembno, ali režemo na šparone - enega ali dva, reznike, kordone..., pomembneje je, da pravilno ocenimo zmožnosti vsake posamične trte, njen potencial, jo pravilno obremenimo in enakomerno razporedimo rodna očesa, kasneje mladice.
Spremembe se dogajajo tudi v naših vinih, ki jih pozimi običajno drugič pretočimo, po potrebi tipiziramo, predvsem pa preprečujemo dostop zraka in zagotavljamo zadostno koncentracijo prostega žvepla. Le pri določenih tehnoloških postopkih, npr. pri daljšem zorenju na finih in zdravih drožeh, si lahko privoščimo drugačno prakso. Topnost zraka se z nižanjem temperature veča, zato je razlaga, da vina pozimi ne oksidirajo zmotna. V hladnih kleteh se zaradi izločanja vinskega kamna delno zniža vsebnost kislin. Proces je odvisen od količine alkohola, temperature in pH vrednosti oz. koncentracije kislin. Ob višji alkoholni stopnji in višji temperaturi se vinski kamen izloča počasneje. Ob izločitvi 2,5 g/l vinskega kamna, to je kalijevega tartrata, se koncentracija titracijskih kislin zniža za okvirno 1 g/l. Ob ugodnih razmerah bodo naša vina pridobivala na kvaliteti. Značilne spremembe so povezane s povečanjem števila antocianov, vezavo s proteini, reakcijami z estri, terpeni, tanini in hlapnimi snovmi, razgradnjo kislin ipd, na te reakcije pa vplivajo tako koncentracija žvepla in kisika, pH vrednost, temperatura, bakteriološka sestava vin in še kaj.
V kolikor v vinih zaznamo neznačilne nevinske vonje in okuse, je potrebna takojšnja korekcija tj. poseg, včasih zadostuje že pretok ali žveplanje, največkrat pa je v takih primerih potreben kontroliran in pravilno tretiran dodatek ustreznega enološkega sredstva.
Srečno 2025
