Kje se nahajamo

Zemljevid

O društvu

Naši vinogradi in zidanice ležijo v vinorodni deželi Posavje, v vinorodnem okolišu Dolenjska in Bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu. Društvo deluje v občini Sevnica, na levem in desnem bregu reke Save in združuje preko 200 vinogradnikov in vinarjev. Svoje vinograde in kleti imamo na območjih Krajevnih skupnosti Sevnica, Boštanj, Blanca, Zabukovje in Loka pri Zidanem mostu. Nekaj članov prihaja tudi iz drugih krajev, svoje vinograde obdelujejo v občinah Radeče, Trbovlje, Krško, Laško in Šmartno pri Litiji. Tudi danes si prizadevamo uresničevati cilje, ki so bili zastavljeni pred desetletji: dvig kakovosti doma pridelanih vin, promocija svojih vin in krajev, druženje ter krepitev vinske kulture. 

Upravni odbor društva organizira strokovna izobraževanja, tečaje in predavanja (na sliki, predavanje o enoloških sredstvih v Sevnici, dr. M. Wondra), strokovne izlete in oglede razstav, vinskih kleti in vzornih vinogradnikov, pohode po vinskih goricah, vsako leto organiziramo društveno ocenjevanje vin in sodelujemo pri ocenjevanju vin v organizaciji Zveze društev vinogradnikov Dolenjske na Tednu cvička.

Večina naših članov ima opravljen "Tečaj kletarjenja in stekleničenja vin", prvi pa smo v Sloveniji, v organizaciji Biotehnične fakultete in Kmetijskega inštituta Slovenije, pripravili "Tečaj o senzorični analizi vin" (1998). Ponovili smo ga še dvakrat, in sicer v organizaciji KGZ Novo mesto leta 2012 in 2024.

O uspešnem delu naših članov pričajo številna priznanja in odlične ocene vzorcev vin na društvenih in regijskih ocenjevanjih ter ocenjevanjih v Gornji Radgoni. V letu 1999 je Alojz Zalašček iz Boštanja zmagal na ocenjevanju cvičkov iz dežele Posavje in bil okronan kot kralj cvička.

Za uspešno delo je v letu 1995 društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj prejelo najvišje občinsko priznanje Grb občine Sevnica, pred leti (1997) pa smo ponosno razvili svoj prapor. 

Kot stalnica ostaja sodelovanje z ostalimi društvi v sevniški občini, pa tudi v okviru Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, kjer na številnih kulturnih in družabnih prireditvah poskrbimo za dobro razpoloženje, promocijo naših vin in ohranjanje starih tradicij. Na sliki: Zbor vinogradnikov, 14.2.2003, na kateri smo obeležili tudi 30 let aktivnega dela naših vinogradnikov. 

Ob 30 letnici aktivnega dela (14.2.2003) smo se spomnili ustanovnih članov društva. Tako so častni člani društva postali (na sliki spodaj): Vida Medved, Mira Možic, Jože Peternel, Dorči Simončič, Boris Slapšak, Ivan Mastnak in Tine Klemenčič. Med ustanovnimi člani sta bila tudi Jože Železnik st. in Bruno Plausteiner st., ob proslavljanju 30 obletnice žal pokojna.

Častni člani društva (2003)

V letu 2012, ob praznovanju 40. obletnice društva, se je častnim članom pridružil še osmi častni član - Rado Umek, dolgoletni predsednik društva (na sliki, s predsednikom društva Francem Košakom).

Organizirano druženje vinogradnikov iz sevniške občine ima bogato zgodovino (podrobnosti si lahko preberete v strokovni monografiji Ljudje in trta ob sotočju Save in Mirne, ki smo jo v letu 2022 izdali ob 50 letnici organiziranega dela naših vinogradnikov). 1972. leta so tudi naši vinogradniki sodelovali pri ustanovitvi Društva vinogradnikov Dolenjske. Vključili so se v aktivno delo Ožjega vinogradniškega okoliša Malkovec (1977), od leta 1981 pa aktivni člani že vrsto let delujemo v samostojnem društvu, ki je član Zveze društev vinogradnikov Dolenjske.

Vpliv podalpskega podnebja nam omogoča pestro pridelavo vin. V kleteh in zidanicah po lepih posavskih gričkih zorijo značilna bela in rdeča vina. Od belih predvsem laški rizling, zeleni silvanec, sauvignon, chardonnay, renski rizling, kraljevina in kerner.

Posebnost naših rdečih vin je seveda cviček PTP- slovenski posebnež in sin dolenjske zemlje, od sortnih rdečih vin pa predvsem modra frankinja (na sliki), modri pinot, žametna črnina, portugalka in gamay. V Bizeljsko-Sremiškem vinorodnem okolišu se vse bolj uveljavlja tudi bela in rdeča zvrst, Bizeljčan PTP.

Člani našega društva tudi z vrhunskimi vini in predikati dokazujemo, da vinorodna dežela Posavje omogoča pridelavo najzahtevnejših vin.

Naše zidanice in kleti so skrbno urejene shrambe dobre žlahtne kapljice, ki so tako kot naša vina, v ponos vinogradnikom.

Žal je tudi v naših krajih ohranjenih starih zidanic in starih vinogradov, takšnih, kot so bili včasih, vse manj. Izpodrivajo jih moderne kleti in bolj ali manj urbani vinogradniški nasadi. Vendarle pa del nepozabne romantike še lahko srečate na delu vinske ceste, ki teče po naši občini in še na kakšni gorici.

Povezave

Strokovne ustanove

• Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
• Kmetijski inštitut Slovenije
• FITO-INFO (slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin)
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
• Biotehniška fakulteta
• Vinis Slovenije
• OIV - mednarodna organizacija za trto in vino
• ASI Association de la Sommellerie Internationale
• Sommelier Slovenije

Splošno

• Občina Sevnica
• Krajevna skupnost Sevnica
• Krajevna skupnost Boštanj
• Zveza društev vinogradnikov Dolenjske
• Revija vino
• Cvicek.si
• Vinska klet Krško
• Konzorcij Cviček
• SLO Vino

Zakonodaja

• Zakon o vinu
• Pravilnik o vinu z oznako PTP
• Pravilnik o kletarski evidenci
• Pravilnik o integrirani predelavi grozdja in vina
• Pravilnik o pogojih ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino
• Pravilnik o označevanju vina, mošta...
• Pravilnik o uravnavanju obsega vinogradniških površin
• Uredba o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom
• Predpisi iz fitosanitarnega področja

29. društveno ocenjevanje vin (marec 2011)

Sedem članska komisija, ki jo je vodila Darja Bovha, je ocenila rose, sremičane, bizeljčane, deželno bela, bela sortna vina ter žametovko - suhi jagodni izbor. Komisija je ob ocenjevanju ocenila še 10 vzorcev, ki so jih člani društev prispevali za natečaj "Županovo vino 2011".

Rezultate ocenjevanja najdete TUKAJ.

Komisija uvrščena vina ocenjuje kot pitka, sveža, nekoliko blažja, kar je tudi odraz letnika 2010. Ker rdeči bizeljčani niso dosegli zadostnega števila točk, so bili skladno s pravilnikom prekategorizirani v deželna rdeča vina. Deželna bela vina so lepo kletarjena, delež napak in bolezni pa je sorazmerno majhen (2 vzorca zaradi bekserja in eden zaradi oksidacije). Nasploh za večino izločenih vin (8) velja, da gre za težave, ki jih je možno odpraviti (vzroki: bekser, oksidacija, motnost, previsoka vsebnost žvepla). Komisija je bila pozitivno presenečena nad kakovostjo laških rizlingov, nad cvetico, harmonijo in svežino le teh. Tudi pri ostalih sortnih vinih, ki jih je bilo zaradi toče bistveno manj kot v prejšnjih letih, je komisija pohvalila kakovost, vina spadajo v visoki kakovosten razred, nobeno pa ni doseglo vrhunske ocene, razen žametovke (suhi jagodni izbor). Vino ima lepo prihodnost, saj že v zelo zgodnji fazi kaže lep potencial, normalno pa je, da je nekaj mesecev po trgatvi še grobo. Ocenjen je bil tudi vzorec pozne trgatve letnika 2009, ki je zasluženo dosegel vrhunski kakovosti razred, saj ima vse lastnosti predikata.

Tudi komisija, ki jo je vodil Jože Simončič je štela sedem članov, ocenila pa je cvičke, deželno rdeča vina, zweigeld in modre frankinje.

Zaradi toče, večjega števila škropljenj in vremensko manj ugodnega letnika, je verjetno tudi več izločenih vin (20), med katerimi kot vzrok prevladuje bekser. Predsednik komisije je zelo pohvalne besede namenil cvičkom, ki so harmonični, z umirjenimi kislinami, z značilnimi lastnostmi, ki se od cvička pričakujejo. Trije vzorci so bili prekategorizirani v deželno rdeča vina, saj komisija v njih ni prepoznala karakterističnih lastnosti cvička. Deželna rdeča vina so solidna, kakor tudi zweigeld. Večina frankinj letnika 2010 se s predhodnim letnikom ne more primerjati, z izjemo najboljših in predvsem prve, ki je dosegla celo vrhunski kakovostni razred. Ocenjene frankinje letnika 2009 kažejo potencial prejšnjega letnika, kajti vina so bila na robu vrhunskega kakovostnega razreda, dva vzorca pa sta ga presegla. V vsakem primeru - frankinje 2009 so pokazale uglajenost in zrelost.

Statistični presek ocenjenih vzorcev:

Predsednika komisij sta v imenu članov pohvalila odličen ambient za ocenjevanje vin, odlične pogoje in organizacijo ocenjevanja, ki je potekalo brezhibno in tekoče.