(Johann Wachtl, Sevnica z gradom, okrog leta 1830, stara Kaiserjeva suita)

Februarja 2023 je minilo 200 let, odkar je bil Janez Nepomuk Händl, lastnik sevniškega gradu med leti 1803 in 1870, povzdignjen v plemiški naziv.

Ko je leta 1803 s svojo ženo Elizabeto roj. Wolf postal lastnik sevniškega gradu, je podrl odvečno obzidje, zasul grajski jarek in preuredil grajsko notranjost tako, da je bila stavba primerna za udobno bivanje. Za razliko od prejšnjih lastnikov, je na sevniškem gradu tudi prebival. Okrog gradu je zasadil okrasne in gospodarske vrtove ter tako zasnoval grajski park, v katerem je posadil več vrst dreves. Še posebej se je posvetil gojenju vinske trte. Grad je v času Janeza Nepomuka Händla dobil očarljivo podobo z vinogradom. Grajski vinogradi so se poleg tistega na škarpiranih terasah in površinah na južnem grajskem pobočju nahajali tudi na pobočju vzhodno od Hrast nad Drožanjskim potokom in v Artičah, zaselku pod cerkvijo Sv. Roka in istoimenskim hribom nad Sevnico.

Njegovo mojstrsko delo je občudoval tudi nadvojvoda Janez, brat cesarja Franca I. in vnuk Marije Terezije (imenovan tudi »štajerski princ«), ki je 24. julija 1812 obiskal Sevnico. Zanimal se je za vse gospodarske dejavnosti tistega časa. Med drugim je pospeševal razvoj kmetijstva, zlasti vinogradništva. Ne preseneča njegovo prijateljstvo, ki se je razvilo s podobno mislečemu Janezom Nepomukom Händlom in morda je bil nadvojvoda Janez tisti, ki ga je priporočil za v takratni družbi pomemben naziv.

V plemiški stan je bil Händl povzdignjen 1. februarja 1823, in sicer z vzdevkom Rebenburg. Izpeljano iz nemščine bi Rebenburg pomenil »Trtin grad« ali »Grad vinske trte« (die Rebe - nem. = trta). Vinska trta je bila upodobljena tudi na grbu Janeza Nepomuka Händla, in sicer na obeh straneh trdnjave.

(grb Janeza Nepomuka Händla, poplemenitega Rebenburga)

Po propadu vinograda po 2. svetovni vojni so bile vinske trte na terasah grajskega pobočja ponovno zasajene spomladi 2007. Pobudnika Kristijan Janc in Zdravko Mastnak sta pod okriljem občine Sevnica in KŠTM Sevnica pri tem angažirala vsa štiri vinogradniška društva, ki delujejo v občini: Malkovec, Sevnica - Boštanj, Šentjanž in Studenec. Posajenih je bilo 500 trt modre frankinje, postavljena lična vinoteka, na gradu pa se med drugim odvija tudi Festival modre frankinje. Z modro frankinjo se na gradu druži tudi potomka najstarejše trte na svetu, ki raste na Lentu v Mariboru. Predstavniki občine Sevnica so njen cepič v Mariboru prejeli 16. marca 2007. 

Vinogradniška tradicija ima svoje mesto v zgodovini Sevnice tudi zaradi naštetih zgodovinskih dejstev.

(sajenje trt na grajskem pobočju, 9. maj 2007)

Viri:
Slana, L., Lastniki gradu Sevnica v obdobju zatona plemstva (1769-1910) In: Grad Sevnica. str. 110– 114
Simončič, M. (2022), Ljudje in trta ob sotočju Save in Mirne, DV Sevnica - Boštanj, str. 21
Zelič, O. Z (2011), Grad Sevnica, Sevnica, Društvo Trg Sevnica
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Sevnica_Castle_1830.jpg

V kulturnem domu na Blanci bomo v četrtek 4. aprila izvedli prvo letošnje strokovno predavanje. Marjan Kragl, univ. dipl. inž. agr. iz podjetja Karsia, nam bo predstavil potek najpogostejših bolezni vinske trte in program zaščite ter prehrane. Še posebej bo izpostavil nove produkte, ki prihajajo na trg, njihov namen in način uporabe ter nekatera znana FFS, ki jih uporabljamo že leta. Zbranim bo na voljo publikacija Pikapolon´ca. Dejstvo je, da zaščita in prehrana vinske trte pomembno vplivata na količino in kakovost grozdja ob trgatvi. Pogosto obžalujemo, da nismo zaščite izvajali temeljito in bolj strokovno. Dejstvo je tudi, da »gašenje bolezni«, ko je ta v polnem razmahu, povečuje stroške in okolje obremenjuje z dodatnimi količinami fitofarmacevtskih sredstev. Vsako leto je po svoje specifično in zahteva svojstven pristop. Na področju optimalne zaščite in prehrane lahko storimo več in izboljšamo obstoječe prakse. Srečanje, na katerega vas vabimo je priložnost, da dobimo temeljite odgovore na izpostavljene izzive.

Naša društvena ocenjevanja vin imajo več kot štiri desetletno tradicijo. Na ocenjevanjih vin Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj že vrsto let izstopajo odlični cvički, modre frankinje, žametovke, deželna rdeča vina, bizeljčani, bele zvrsti in bela sortna vina – laški rizling, chardonnay, kerner, sauvignon, renski rizling in rumeni muškat.

Pravilnik o ocenjevanju vin>>>       
Šifrant napak (vzrokov neprimernosti vin)>>>

Trendi ocenjevanj po letu 2000 >>>trendi

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča vse vinogradnike in vinarje, da so dolžni prijaviti letni pridelek grozdja, mošta in vina. Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 0,1 ha vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo.

Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra po trgatvi.

Pridelovalcem, ki celoten pridelek grozdja oddajo kleti (zadrugi), ni treba prijaviti pridelka grozdja na upravni enoti, če to obvezo v njihovem imenu opravi klet oziroma zadruga. Če oddajo le del pridelka, so sami dolžni prijaviti preostali del pridelka. Pridelane, prodane, porabljene in skladiščene količine vina ter izvedeni enološki postopki morajo biti razvidni iz kletarske evidence, ki so jo dolžni voditi vsi zavezanci za vpis v register.

https://www.uradni-list.si/1/content?id=78540 (Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina)
https://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=545

Knjigo lahko naročite v Društvu vinogradnikov Sevnica - Boštanj (donacija 25 €).
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.  (ali kontaktirajte predsednika društva)

 

Brezplačna digitalna različica (pdf) >>> povezava za prenos 

ali Digitalna knjižnica Slovenije >>> povezava

V strokovni monografiji »Ljudje in trta ob sotočju Save in Mirne«, ki smo jo izdali avgusta 2022, smo utemeljili tezo, da nastanek vinogradniškega gibanja v Sevnici in okoliških krajih ni naključje, temveč posledica večstoletne vinogradniške tradicije. Uvodoma je v knjigi predstavljenih več zgodovinskih dejstev, uspešnih zgodb in tudi težkih preizkušenj, od poznega srednjega veka dalje, v času napada trtne uši in novih priložnosti zatem, medvojnih in povojnih let. V drugem delu monografije smo se osredotočili na izvajanje poslanstva, ki so ga v zadnjih 50 letih skozi različne družabne in strokovne dogodke udejanjali in ga še danes poosebljajo članice in člani Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj. Pri tem je sodelovalo več generacij in številni ljudje, zato je knjiga tudi poklon vsem, ki so prispevali k temu in jih ni več med nami.

Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj že od začetka povezuje članstvo iz dveh vinorodnih okolišev, Dolenjskega in Bizeljsko-sremiškega. Če je v preteklosti Sava delila dve državi – Štajersko in Kranjsko, danes povezuje. Mogočna reka v Sevnico iz vinorodne Štajerske prinese lepoto in vinogradniško tradicijo, ob sotočju z Mirno v Dolenjem Boštanju zajame še pridih in izročilo vinorodne Dolenjske. Bregove ob Savi in Mirni že stoletja krasijo obdelane vinske gorice, na njih in ob njih živimo srčni ljudje, ki pridelujemo dobra vina.

Avtor strokovne monografije je dr. Milan Simončič, delo je recenziral dr. Julij Nemanič. V njegovi uvodni besedi med drugim preberemo: "Knjiga ima zgodovinsko, a tudi sociološko vrednost. Odseva ne samo ekonomsko, ampak tudi čustveno navezanost naših ljudi na trto in vino, kar je močan dejavnik pri razvoju in ohranjanju te dragocene civilizacijske dediščine ... S to knjigo je dobila ne samo Dolenjska, ampak tudi Slovenija dragoceno pričevanje o življenju in navezanosti ljudi na vinsko trto. Opazen je premik v glavah od količine h kakovosti tako v vinogradih, kleteh kot v zahtevnosti pivcev (tudi zasluga delovanja društev)."

Ali ste vedeli, oz. veste:
Da prvi zapisi, ki pišejo o vinogradništvu na Sevniškem, segajo v leto 1513?
Da je od nekdanje boštanjske graščine Sawenstein ostal ohranjen slovenski prevod Gorskih bukev (1 od 10 gradov), ki je urejal pravne zadeve med grajskim gospodom in podložniki, ki so skrbeli za njegove vinograde?
Zakaj lahko sevniški grad upravičeno imenujemo tudi "trtin grad", "grad vinske trte" oz. Rebenburg?
Da je imel lastnik sevniškega gradu med 1803 in 1870 Janez Nepomuk Händl, pl. Rebenburg, v rodbinskem grbu po dve vinski trti na vsaki strani trdnjave?
Kdaj in kako se je obnovil vinograd na grajskem pobočju sevniškega gradu?
Kaj sporoča "roža vetrov" v rondoju v Šmarju, zasajenem z vinsko trto muškata blu, ob vstopu v mesto Sevnica?
Da je Florjan Kaliger, učitelj in organist v Boštanju, pred približno 160 leti napisal več pesmi o vinu in vinskih goricah?
Da je iz Topolovca in Dobja ohranjenih več dragocenih zapisov, ki jih je pred okvirno 100 leti povzel etnolog Božo Račič - Kume?
Da so mnogi pomembni Sevničani prisegali na vinsko gorico Lamperče, župan Ernest Krulej pa je svojo uspešno vinogradniško zgodbo spisal na Zajčji gori, kjer so po zaslugi Zdravka Mastnaka kasneje zorele tudi prve penine, pridelane na Sevniškem?
Da se je trtna uš v okolici Sevnice (na štajerski strani) pojavila prej kot na Kranjskem in da so bila v takratnem davčnem okraju Radeče prva žarišča te bolezni na Topolovcu, leta 1893?
Da so vinorodni kraji v naši bližini - Impoljca, Boštanj in Blanca po napadu trte uši, kmalu premogli svoje trsnice, kjer so vzgajali žlahtne trte?
Da je Ernest Krulej v Kmetovalcu objavil več strokovnih člankov o vinogradništvu in marsikje presegel standarde, ki so v vinogradništvu veljali v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja?
Da je bil v Sevnici jeseni 1931 velik sejem sadja in grozdja, na katerem so med drugim prodali najmanj 200 ton grozdja?
Da je bil velik napredek v vinogradništvu in vinarstvu dosežen po letu 1972, z ustanovitvijo Društva vinogradnikov Dolenjske, pri čemer so sodelovali tudi Sevničani?
Da je bila v Sevnici 1981 ustanovljena "podružnica" DV Dolenjske, ti. Ožji vinogradniški okoliš Sevnica - Boštanj?
Da je bilo 1. uradno ocenjevanje vin v Sevnici organizirano 13. 2. 1982 in se je zatem izvedlo vsako leto - do današnjih dni?
Da sta bili iz Sevnice v Boštanj organizirani in izvedeni dve odmevni vinogradniški povorki, v katerih je sodelovalo več 100 udeležencev, in sicer 19. 3. 1988 in 20. 9. 1997, ko je bil razvit tudi društveni prapor?
Da je v Boštanju med prvimi v Sloveniji deloval enološki laboratorij za kemijsko analizo vin, ki je bil namenjen pretežno ljubiteljskim vinogradnikom?
Da je bil v Sevnici prvič v Sloveniji organiziran tečaj za ljubiteljske poskuševalce vin, februarja 1988?
Da je imel Boštanj leta 1999 kralja cvička?
Da je prvo spletno stran vinogradniškega društva v Sloveniji postavilo DV Sevnica - Boštanj, februarja 2001?
Da je DV Sevnica - Boštanj v 22 letih izvedlo 20 pohodov po vinskih goricah?
Da je DV Sevnica - Boštanj v preteklosti izvedlo 4 ti. "kletarske tečaje", in sicer v Sevnici, Boštanju in na Blanci ter dva tečaja senzorike vin?
Da članice in člani DV Sevnica - Boštanj posegajo tudi po vidnejših odličjih na različnih ocenjevanjih vin, da sodelujejo na izboru za županovo vino in na festivalih modre frankinje?

To in še več podrobnosti izveste v strokovni monografiji "Ljudje in trta ob sotočju Save in Mirne". 

Format knjige B5, trde platnice, obseg 224 strani.
Založništvo in izdelava - Sevnica ; Boštanj : Društvo vinogradnikov, 2022
Jezik - slovenski
ISBN - 978-961-95780-0-1
COBISS.SI-ID - 106331139