Obiskali smo slovensko in hrvaško Istro
V soboto, 2. novembra 2019, smo izvedli 2. letošnjo strokovno ekskurzijo, obiskali smo slovensko in hrvaško Istro. 50 udeležencev si je ogledalo Krajinski park Sečoveljske soline, vinsko kleti Kabola na Hrvaškem, oljarno Babič v Babičih in Merezige z vinsko fontano.
Kljub slabšemu vremenu smo v prijetni družbi vinogradnic in vinogradnikov ter naših gostiteljev, preživeli lep dan. Vabljeni k ogledu fotogalerije.
Blagoslov in pokušina mladih vin
Kulturno, športno in turistično društvo Blaž Jurko Razbor in Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj ob martinovem vabita na blagoslov in pokušino mladega vina. Vabljeni k cerkvici sv. Jošta pod Lisco, v soboto 9. novembra ob 14. uri.
Sv. Jošt pod Lisco, novembra 2016
Prvi pretok
Čeprav zaenkrat kaže, da letos težko govorimo o presežkih v kakovosti vinskega letnika, pa ste in boste dobri vinarji prepoznali in izkoristili potencial za pridelavo dobrih vin, tudi vrhunskih. Pri tem vam želimo veliko uspeha! Prva priložnost za širšo pokušino in objektivno oceno vinskega letnika 2019 naših članic in članov bo društveno ocenjevanje vin, ki bo izvedeno v februarju ali marcu prihodnje leto.
V času po končanem vrenju ne pozabimo na zaščito mladih vin pred vplivi zraka (zaščito pred oksidacijo), ločitev od droži in na primerno žveplanje. Prvi pretoki moštov so pogojeni z našimi cilji in parametri, predvsem koncentracijo kislin, pH vrednostjo, okusom in vonjem. Aromatične sorte brez reduktivnih vonjev bomo pretakali manj zračno. Daljše zorenje na finih drožeh, z občasnim dvigovanjem in brez žveplanja je ob redni organoleptični kontroli primerno le za zdrave droži.
Tudi v letošnjem letu se bomo težko ognili težavam z bekserji in drugimi nevinskimi vonji. Rešitev v teh primerih so zračni pretoki (čim prej po nastanku), katerim dajemo prednost pred dodatki bakrovih pripravkov. Ponovno opozarjamo: bekser je najpogostejša napaka naših vin, ki jih opažamo na društvenih ocenjevanjih, pojavlja pa se tudi zaradi prepoznega prepoznavanja in ukrepanja!
Nega mladih vin
Za dobro kakovost in neoporečna vina je potrebno upoštevati dejstva, kot so visok nivo higiene, natančno odbiranje v primeru poškodovanega ali gnilega grozdja, hitra predelava, nižje temperature pri predelavi in vrenju, uporaba žvepla v začetku tehnološkega procesa (razsluzenje, drozganje), uporaba dobro pripravljenega kvasnega nastavka iz vitalnih kvasovk in uporaba hrane za kvasovke.
Med fermentacijo moštov s poskušanjem redno spremljamo potek alkoholnega vrenja, opazujemo mošt (izhajanje ogljikovega dioksida) in z refraktometrom preverjamo upadanje sladkorne stopnje. Morebitne težave s prekinitvijo fermentacije odpravljamo takoj, pojavljajo se predvsem takrat, ko temperatura mošta pade, kjer nismo dodali kvalitetnega nastavka selekcioniranih kvasovk ali je bila tekočina znatno žveplana. Včasih za ponovno vzpostavitev vrenja zadostuje že korekcija temperature in premešanje droži, bolj učinkovito pa prekinjeno vrenje vzpostavimo s ponovnim dodatkom selekcioniranih kvasovk, ki jih pravilno pripravimo po navodilu proizvajalca.
Med alkoholnim vrenjem skrbimo za dobro zračenje kleti, oz. odvajanje ogljikovega dioksida, ki je eden od produktov vrenja in zaradi svoje teže izpodriva zrak!
Zaključek fermentacije potrdimo z okušanjem in z refraktometrom (okvirno: pri < 6 BRIX je večina moštov povretih, tabela>>>). Pri moštih z višjo sladkorno stopnjo, se pred koncem vrenja odločamo o morebitni kontrolirani prekinitvi vrenja (za pridelavo vin z ostankom sladkorja), kar naredimo z ohlajanjem, žveplanjem in pretokom.
Stare trte - tudi v naših krajih
Slovenija je vinorodna dežela, ki se lahko pohvali z najstarejšo živečo trto na svetu, raste na mariborskem Lentu. Kot pravijo viri, je bila znamenita žametovka posajena nekje na koncu srednjega veka, ko so realno nevarnost še vedno predstavljali turški vpadi.
Z vinogradništvom pa so bili že nekoč, verjetno še bolj kot danes, povezani tudi kraji, kjer živimo in kjer deluje naše društvo. Trte častitljivih starosti najdemo predvsem ob domačijah, kjer skrbne družine dediščino svojih prednikov prenašajo in negujejo iz roda v rod. Na svoji domačiji, na Šmarčni ob reki Savi, smo obiskali Franca Dobovška, člana Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj. Pripoveduje, da je žametovka, oz. kavčina, kot mogočno trto ob domačem gospodarskem poslopju imenujejo od nekdaj, rastla že v času njegovega deda in verjetno tudi pradeda, najmanj 100 let bi lahko imela po pripovedovanju domačinov. Kmetiji je bila vedno v ponos, letos je še posebej bogato obrodila. V viharnih in nestanovitnih desetletjih pa njihova kavčina zagotovo ne bi preživela do današnjih dni, če njeni nekdanji in sedanji skrbniki ne bi skrbno in s spoštovanjem skrbeli zanjo. Sadeže stare, a še vedno vitalne trte, bodo pobrali to nedeljo, ko se bodo zbrali na trgatvi. 
