Iskanje

Kontakt

Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj

Dol. Boštanj 22a
8294 Boštanj

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.   

 

 

 

 

ZD,link2

 

 

 

 

 

 

 

 

checkblueTa e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

(če želite biti obveščeni o novostih na naši spletni strani in aktualnostih, pošljite sporočilo)

 

  checkblueo spletni strani
       (pravno obvestilo)

Ljudje in trta ob sotočju Save in Mirne

knjiga1

Knjigo lahko naročite v Društvu vinogradnikov Sevnica - Boštanj (donacija 25 €).
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. 
(ali kontaktirajte predsednika društva)

V strokovni monografiji »Ljudje in trta ob sotočju Save in Mirne«, ki smo jo izdali avgusta 2022, smo utemeljili tezo, da nastanek vinogradniškega gibanja v Sevnici in okoliških krajih ni naključje, temveč posledica večstoletne vinogradniške tradicije. Uvodoma je v knjigi predstavljenih več zgodovinskih dejstev, uspešnih zgodb in tudi težkih preizkušenj, od poznega srednjega veka dalje, v času napada trtne uši in novih priložnosti zatem, medvojnih in povojnih let. V drugem delu monografije smo se osredotočili na izvajanje poslanstva, ki so ga v zadnjih 50 letih skozi različne družabne in strokovne dogodke udejanjali in ga še danes poosebljajo članice in člani Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj. Pri tem je sodelovalo več generacij in številni ljudje, zato je knjiga tudi poklon vsem, ki so prispevali k temu in jih ni več med nami.

Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj že od začetka povezuje članstvo iz dveh vinorodnih okolišev, Dolenjskega in Bizeljsko-sremiškega. Če je v preteklosti Sava delila dve državi – Štajersko in Kranjsko, danes povezuje. Mogočna reka v Sevnico iz vinorodne Štajerske prinese lepoto in vinogradniško tradicijo, ob sotočju z Mirno v Dolenjem Boštanju zajame še pridih in izročilo vinorodne Dolenjske. Bregove ob Savi in Mirni že stoletja krasijo obdelane vinske gorice, na njih in ob njih živimo srčni ljudje, ki pridelujemo dobra vina.

Avtor strokovne monografije je dr. Milan Simončič, delo je recenziral dr. Julij Nemanič. V njegovi uvodni besedi med drugim preberemo: "Knjiga ima zgodovinsko, a tudi sociološko vrednost. Odseva ne samo ekonomsko, ampak tudi čustveno navezanost naših ljudi na trto in vino, kar je močan dejavnik pri razvoju in ohranjanju te dragocene civilizacijske dediščine ... S to knjigo je dobila ne samo Dolenjska, ampak tudi Slovenija dragoceno pričevanje o življenju in navezanosti ljudi na vinsko trto. Opazen je premik v glavah od količine h kakovosti tako v vinogradih, kleteh kot v zahtevnosti pivcev (tudi zasluga delovanja društev)."

knjiga3

Ali ste vedeli, oz. veste:
Da prvi zapisi, ki pišejo o vinogradništvu na Sevniškem, segajo v leto 1513?
Da je od nekdanje boštanjske graščine Sawenstein ostal ohranjen slovenski prevod Gorskih bukev (1 od 10 gradov), ki je urejal pravne zadeve med grajskim gospodom in podložniki, ki so skrbeli za njegove vinograde?
Zakaj lahko sevniški grad upravičeno imenujemo tudi "trtin grad", "grad vinske trte" oz. Rebenburg?
Da je imel lastnik sevniškega gradu med 1803 in 1870 Janez Nepomuk Händl, pl. Rebenburg, v rodbinskem grbu po dve vinski trti na vsaki strani trdnjave?

Kdaj in kako se je obnovil vinograd na grajskem pobočju sevniškega gradu?
Kaj sporoča "roža vetrov" v rondoju v Šmarju, zasajenem z vinsko trto muškata blu, ob vstopu v mesto Sevnica?
Da je Florjan Kaliger, učitelj in organist v Boštanju, pred približno 160 leti napisal več pesmi o vinu in vinskih goricah?
Da je iz Topolovca in Dobja ohranjenih več dragocenih zapisov, ki jih je pred okvirno 100 leti povzel etnolog Božo Račič - Kume?
Da so mnogi pomembni Sevničani prisegali na vinsko gorico Lamperče, župan Ernest Krulej pa je svojo uspešno vinogradniško zgodbo spisal na Zajčji gori, kjer so po zaslugi Zdravka Mastnaka kasneje zorele tudi prve penine, pridelane na Sevniškem?
Da se je trtna uš v okolici Sevnice (na štajerski strani) pojavila prej kot na Kranjskem in da so bila v takratnem davčnem okraju Radeče prva žarišča te bolezni na Topolovcu, leta 1893?
Da so vinorodni kraji v naši bližini - Impoljca, Boštanj in Blanca po napadu trte uši, kmalu premogli svoje trsnice, kjer so vzgajali žlahtne trte?
Da je Ernest Krulej v Kmetovalcu objavil več strokovnih člankov o vinogradništvu in marsikje presegel standarde, ki so v vinogradništvu veljali v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja?
Da je bil v Sevnici jeseni 1931 velik sejem sadja in grozdja, na katerem so med drugim prodali najmanj 200 ton grozdja?
Da je bil velik napredek v vinogradništvu in vinarstvu dosežen po letu 1972, z ustanovitvijo Društva vinogradnikov Dolenjske, pri čemer so sodelovali tudi Sevničani?
Da je bila v Sevnici 1981 ustanovljena "podružnica" DV Dolenjske, ti. Ožji vinogradniški okoliš Sevnica - Boštanj?
Da je bilo 1. uradno ocenjevanje vin v Sevnici organizirano 13. 2. 1982 in se je zatem izvedlo vsako leto - do današnjih dni?
Da sta bili iz Sevnice v Boštanj organizirani in izvedeni dve odmevni vinogradniški povorki, v katerih je sodelovalo več 100 udeležencev, in sicer 19. 3. 1988 in 20. 9. 1997, ko je bil razvit tudi društveni prapor?
Da je v Boštanju med prvimi v Sloveniji deloval enološki laboratorij za kemijsko analizo vin, ki je bil namenjen pretežno ljubiteljskim vinogradnikom?
Da je bil v Sevnici prvič v Sloveniji organiziran tečaj za ljubiteljske poskuševalce vin, februarja 1988?
Da je imel Boštanj leta 1999 kralja cvička?
Da je prvo spletno stran vinogradniškega društva v Sloveniji postavilo DV Sevnica - Boštanj, februarja 2001?
Da je DV Sevnica - Boštanj v 22 letih izvedlo 20 pohodov po vinskih goricah?
Da je DV Sevnica - Boštanj v preteklosti izvedlo 4 ti. "kletarske tečaje", in sicer v Sevnici, Boštanju in na Blanci ter dva tečaja senzorike vin?
Da članice in člani DV Sevnica - Boštanj posegajo tudi po vidnejših odličjih na različnih ocenjevanjih vin, da sodelujejo na izboru za županovo vino in na festivalih modre frankinje?

To in še več podrobnosti izveste v strokovni monografiji "Ljudje in trta ob sotočju Save in Mirne"

Format knjige B5, trde platnice, obseg 224 strani.
Založništvo in izdelava - Sevnica ; Boštanj : Društvo vinogradnikov, 2022
Jezik - slovenski
ISBN - 978-961-95780-0-1
COBISS.SI-ID - 106331139

Voščilo

voscilo 2020

Prijava pridelka

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča vse vinogradnike in vinarje, da so dolžni prijaviti letni pridelek grozdja, mošta in vina. Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 0,1 ha vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo.

Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra po trgatvi.

Pridelovalcem, ki celoten pridelek grozdja oddajo kleti (zadrugi), ni treba prijaviti pridelka grozdja na upravni enoti, če to obvezo v njihovem imenu opravi klet oziroma zadruga. Če oddajo le del pridelka, so sami dolžni prijaviti preostali del pridelka. Pridelane, prodane, porabljene in skladiščene količine vina ter izvedeni enološki postopki morajo biti razvidni iz kletarske evidence, ki so jo dolžni voditi vsi zavezanci za vpis v register.

https://www.uradni-list.si/1/content?id=78540 (Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina)
https://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=545

Spletni albumi 2001-2016

galerija1

Za ogled albuma kliknite na zgornjo sliko.

 

Novejši albumi (od aprila 2016)>>>

 

 

 JAVNO OBJAVO SLIK IZ FOTOGALERIJ IN SPLETNEGA ALBUMA DOVOLJUJEMO LE S SOGLASJEM
DRUŠTVA VINOGRADNIKOV SEVNICA-BOŠTANJTa e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Fotografije so posneli in posredovali člani našega društva in so objavljeni z vednostjo avtorjev. 

Grajski vinograd

Vinograd je bil ob prenovljenem sevniškem gradu zasajen spomladi 2007. V sodelovanju z Občino Sevnica in KŠTM Sevnica smo ga zasadili člani vseh štirih vinogradniških društev naše občine, in sicer DV Malkovec, DV Sevnica-Boštanj, DV Šentjanž in DV Studenec.

Povod za ponovno postavitev vinograda je bilo dejstvo, da je grajsko pobočje nad starim sevniškim mestnim jedrom v preteklosti že krasil vinograd. Zasadil ga je Johann Nepomuk Händl – kasneje povzdignjen v plemenitega Rebenburga, ki je lastnik gradu postal leta 1803. Grad je uredil v udobno sodobno bivališče in temeljito prenovil okolico. Odstranil je obzidje, zasul obrambne jarke, na južnem grajskem pobočju, do tedaj porastlem s trnovjem, pa je s precejšnjim posegom v teren zgradil škarpirane terase, nanje pa posadil vinsko trto in žlahtno sadje. Na nekaterih grafičnih podobah in kartografskih upodobitvah iz 19. stoletja vidimo obsežen vinograd, ki je ostal ohranjen še nekaj let po II. svetovni vojni, zatem pa zanj ni skrbel nihče več.

Prve trte so bile na terasah grajskega pobočja ponovno posajene 20. aprila 2007, simbolično dejanje je spremljal kulturni program z nagovori takratnega župana Kristijana Janca, takratne direktorice KŠTM Petre Pozderec, sevniškega vinarja Zdravka Mastnaka in prvega skrbnika vinograda ter takratnega najemnika grajske kavarne Martina Dolinška. Nekaj dni zatem, 9. maja 2007, je bilo družno posajenih preostalih 500 trt modre frankinje, prijetno delo smo opravili člani vinogradniških društev sevniške občine.

Protokolarna zasaditev prvih trt, 20. aprila 2007 (fotogalerija)

Sajenje trt modre frankinje, 9. maja 2007 (fotogalerija)

(foto: arhiv DV Sevnica-Boštanj)

Na sevniškem gradu se z modro frankinjo druži tudi potomka najstarejše trte na svetu, ki raste na Lentu v Mariboru. Potomke stare trte žametovke rastejo v mnogih državah in mestih. Tudi v papeževi rezidenci v bližini Vatikana, kamor jo je ponesel papež Janez-Pavel II. po obisku Slovenije, z danskim princem Frederikom so jo posadili ob grad Fredensborg severno od Kopenhagna, raste na severu Poljske v Malborku ob obzidju največjega opečnega gradu na svetu, v Nemčiji raste v Stuttgartu in ob vznožju Alp v Bad Reichenhallu, zori tudi v mestu Pétange v Luksemburgu, v Franciji na zahodnem obronku Alp v Gapu, v Toursu in v Parizu, v Švici je posajena v kraju Herisau, na Malti v mestu Ta'Qali, podarjena je bila vinski bratovščini iz Španije in mestu Mendoza v Argentini, v sosednji Avstriji raste v partnerskem mestu Gradec, v Sloveniji pa v več kot 30 občinah, kjer so najpomembnejša vinogradniška območja, ter v parkih in ob gradovih. 

Prejem cepiča potomke najstarejše trte na svetu, 16. marca 2007

(foto: Občina Sevnica)

Sevniški grad je z bogatimi zbirkami, freskami, sobanami, urejeno okolico, z Lutrovsko kletjo in vrtnarjevo vilo v neposredni bližini, grajskim vinogradom in vinoteko, ki je umeščena v enega od grajskih stolpov, tudi ponos vinogradnikov. Med drugim priča tudi o naši vinogradniški tradiciji, izpričuje vinske zgodbe in nas opominja na klenost ljudi, ki so že v preteklosti prebivali tod in pridelovali vino. V ponos nam je tudi modra frankinja. Sorta je v Sloveniji najbolj razširjena v dveh vinorodnih deželah (Podravje, Posavje) in v petih vinorodnih okoliših (Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko-Sremiški okoliš, Dolenjska in Bela krajina). Lahko daje visoko kakovostna in vrhunska vina in je v vseh omenjenih okoliših vodilna po kakovosti med rdečimi sortami. Ob vinogradu in festivalih modre frankinje, ki že nekaj let potekajo na sevniškem gradu, mesto Sevnica postaja domicil, tako rekoč "domovanje modre frankinje".

Za ohranjeno dediščino gradu in vinograd skrbi Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica (KŠTM). Vabljeni k obisku našega posavskega bisera - sevniškega gradu z vinogradom in vinoteko in, če še niste - postanite boter kateri od posajenih trt.

spletna stran gradu Sevnica>>>
spletna stran, Festival modre frankinje>>>
povabilo botrom grajskih trt>>>

Izpostavljamo

Zgodovina društva

knjiga

Ljudje in trta ob sotočju Save in Mirne
strokovna monografija, avgust 2022

o knjigi >>>

Sponzorji društva

 

karsia novi logo
  KZ logo2015KZlogo2021

savaavto

 

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Podrobne informacije..

Sprejemam piskotke.

Vec o piskotkih