NEKAJ PRAVIL PRI ŽVEPLANJU VIN 

~ ŽVEPLAMO ČIMMANJ, VENDAR DOVOLJ IN PRAVOČASNO! ~

Na podlagi dolgoletnih izkušenj strokovnjakov in raziskav pri žveplanju drozge, mošta ali vina lahko iz strokovne literature povzamemo nekaj osnovnih pravil in napotkov:

• ·     Žveplo v vinu deluje antiseptično in antioksidativno, uporabljali so ga že stari Grki in Rimljani. Prizadevanja, da bi v vinarstvu odkrili nadomestilo za žveplo, se niso realizirala.

• ·     Če v vinu primanjkuje žvepla, je to vzrok za mnoge napake in bolezni! Vino ščiti prosto oz. nevezano žveplo (molekularna oblika SO₂).

• ·     Čezmerna količina žvepla je zdravju škodljiva.

• ·     Pri vsebnosti okoli 50 mg/l prostega SO₂ je pri pokušanju mogoče zaznati pekoč vonj po žveplovem dioksidu.

• ·     Pred vrenjem mošta ali drozge uporabimo najmanjšo možno količino žvepla, da onemogočimo nastajanje kasnejših porabnikov žvepla.

• ·     Če žveplamo mošt, je treba žveplati čimprej, pri čim manjšem številu kvasovk (lahko že grozdje ali drozgo).

• ·     Pri programirani prekinitvi vrenja z žveplanjem je treba najprej opraviti pretok (dekantiranje od kvasovk oz. droži – po ohladitvi), po možnosti filtriramo, nato žveplamo.

• ·     Med hranjenjem vina z ostankom sladkorja z žveplom preprečujemo naknadno vrenje!

• ·     Pri vsakem dodajanju žvepla v vino in med zorenjem, se določeni del dodatka veže. Med vezanim in prostim žveplom obstaja ravnotežje, ki je odvisno predvsem od pH vrednosti in temperature. Žveplov dioksid ima največjo topnost v vinu pri 10 °C.

• ·     Reakcija vezave žvepla s porabniki je končana v dveh do šestih urah, odvisno od vina.

• ·     Vina z nižjo pH vrednostjo (višja vsebnost kislin) zahtevajo manj žvepla, saj je v takih vinih večji delež v molekularni (nevezani) obliki. Vina z nižjimi kislinami je zato treba bolj žveplati.

• ·     Pri donegovanih vinih je primerna vsebnost prostega SO₂ od 15 – 35 mg/l, odvisno od vrste vina.

• ·     Primerno žveplanje pri prvem pretoku je velikega pomena za nadaljnjo zorenje vina: odvisno od vrste vina dodamo 120-160 ml/hl 5% H₂SO₃ ALI 6-8 g tekočega žvepla/hl iz jeklenke ALI 1,5-2,5 žveplenice/hl (če tehta 3g) ALI 12-16 g kalijevega disulfita/hl. Dodani SO₂ se po prvem pretoku veže s svojimi porabniki, ki bi v vinu delovali negativno na vonj, okus in barvo. Vsebnost prostega žvepla je po nekaj dneh potrebno preveriti in po potrebi dožveplati (bela vina nad 25 mg/l, rdeča nad 15 mg/l).

• ·     Mošti in mlada vina iz nagnitega grozdja so »požeruhi« žvepla.

• ·     Dokler vino ni stabilizirano na žveplo (upadanje koncentracije), kontroliramo žveplo pogosteje (na dva – tri tedne).

• ·     Na učinkovitost žvepla v vinu vpliva: pH vrednost, temperatura vina, rH (redoks) potencial, vrsta kvasovk, vsebnost sulfatov, vsebnost encimov, tehnološki dejavniki (zdravstveno stanje grozdja, zrelost grozdja, način trgatve in obdelave, bistrenje-razsluzenje, potek vrenja, kletna klima, čistoča, zračenje vina …).

• ·     Pred stekleničenjem vina morajo biti porabniki žvepla nevtralizirani, koncentracija prostega SO₂ pa konstantna vsaj tri tedne pred stekleničenjem.

• ·     Zgornja meja prostega in vezanega žvepla je zakonsko predpisana. Naša vinska zakonodaja določa vsebnost prostega SO₂ največ 35,00 mg/l za vsa vina v prometu. Za vino cviček vsebnost prostega SO₂ ne sme preseči 25,00 mg/l.

   

  ŽVEPLANJE 100 litrov VINA (mošta) Z RAZLIČNIMI SREDSTVI PO USTREZNIH NORMAH

   

  NORME ŽVEPLANJA	H2SO3 (5-6%)	TRAK * (3g)	K2S2O5 prah
  ZELO BLAGO 15 mg SO2/l	30 ml	0,5 kom	3 g
  BLAGO 25 mg SO2/l	50 ml	0,8 kom	5 g
  SREDNJE 50 mg SO2/l	100 ml	1,6 kom	10 g
  MOČNO 75 mg SO2/l	150 ml	2,5 kom	15 g
  ZELO MOČNO 100 mg SO2/l	200 ml	3,3 kom	20 g

  * upoštevane izgube žveplanja s trakom

                 POVEZAVA1 (angleški jezik)>>>
           POVEZAVA2 (angleški jezik)>>>