ZELENA DELA V VINOGRADU

Trta spomladi požene več poganjkov, kot je potrebno za njen obstoj in prehrano grozdja. Zato mora človek poseči v njen razvoj. Trta bi zdivjala in se zarastla v goščavo. Ukrepi, s katerimi lahko neposredno usmerjamo razvoj in rast trte so: zimska rez, pletev, odstranjevanje grozdičev, prikrajševanje mladik, prirezovanje in speljevanje mladik med žice, odstranjevanje zalistnikov in vršičkanje. Ne smemo pozabiti tudi na gnojenje in obdelovanje tal.

PLETEV
Pletev je prvo pomembno opravilo v vinogradu. če pletev ne opravimo temeljito, se posledice izražajo kot gozd, grmičast trs, ki otežuje vzdrževanje vzgojne oblike in dobro zaščito. Tako grozdje je bolj podvrženo gnitju in tudi oploditev je slabša. Trto plejemo, takoj ko na poganjkih opazimo kabernike. Pletev moramo končati vsaj deset dni pred cvetenjem.
Pri pletvi bomo odstranili:
- vse jalovke na starem lesu, kolikor jih ne bomo uporabili kot nadomestni reznik ali za pomladitev trsa in kordonov ali krakov.
- nerodne mladike na šparonih, ki so zbrstele iz sobrstov.
- nerodne mladike na reznikih in čepih, razen tistih, ki jih bomo potrebovali pri rezi spomladi.
- vse drobne in slabo razvite mladike na deblu in kordonu, ki so zbrstele iz spečih očes, razen tistih, ki jih bomo pri naslednji rezi potrebovali za pomladitev trte.
- pri mlajših vinogradih pa tudi mladike, ki imajo grozd, če opazimo, da so trsi preobremenjeni.

ODSTRANJEVANJE GROZDIČEV
Pri preobilnem nastanku grozdja smo včasih prisiljeni odstraniti del grozdiča. Grozdiče odstranjujemo po oploditvi, ko začnejo jagode rasti in sicer:
- pri namiznih sortah, ki imajo velike grozde
- v vinogradu, ki ga nismo opleli
-n pri mladem trsju, če bi prebogat nastavek ogrozil rast mladik

PRIKRAJŠEVANJE MLADIK
Rodne mladike prikrajšujemo:
- če so mladike prebujne in bi zlasti pri etažnih vzgojnih oblikah spodnje mladike zasenčevale zgornje
- pri vzgojnih oblikah, kjer režemo le čepe, reznike in daljše reznike
- pri vzgoji mladega debla, kjer mladike uporabljamo za debelitev debla
- pri sredje visokih vzgojnih oblikah, kjer prikrajševanje rodnih mladik vpliva na bujnejšo rast drugih v rasti zaostalih poganjkov
- na rezervnih čepih ali reznikih na starem lesu.
Rodne mladike prikrajšujemo pred cvetenjem pri sortah, ki se po cvetenju rade osipajo, pri drugih pa po oploditvi. Mladikam porežemo vršičke med petim in sedmim listom nad zadnjim kabernikom. Zavedati se moramo, da prikrajševanje mladik zmanjšuje listno površino in poslabša prehrano, zato prikrajšujemo mladike tistih trsov pri katerih je to nujno.

POVEZOVANJE MLADJA IN SPRAVILO MLADIK MED ŽICE
V vinogradih povežemo mladike čimprej in ko že zrastejo, jih po potrebi in sproti privezujemo. Vsakemu listu moramo pustiti čimveč zraka in sonca. V vinogradih z žično oporo spravimo mladike med žice, da jih veter ne polomi. Za vezanje uporabljamo rafijo, slamo in tudi vrbovec ali beko, pa tudi plastična veziva.

ODSTRANJEVANJE ZALISTNIKOV
Zalistnike odstranjujemo:
- v vinogradih ob kolju
- pri nizkih vzgojnih oblikah
- pri sortah, ki poženejo veliko močnih zalistnikov
- pri sortah, ki delajo gost trs in močno senčijo grozdje
- v vinogradih z ozkimi medvrstnimi razdaljami.
Zalistnike odstranimo takoj, ko se pojavijo. Slabo rastoče zalistnike popolnoma oplejemo, močno rastoče pa piniciramo na en list, da ne poškodujemo zimskega očesa. Pri visokih vzgojnih oblikah in pri večjih medvrstnih razdaljah odstranjevanje ni tako pomembno kot pri nižjih vzgojnih oblikah in ozkih medvrstnih razdaljah. Zalistnike odstranjujemo navadno pri vsakem spravilu mladik med žico.

VRŠIČKANJE
Vršičkamo, ko preneha močna rast mladik (avgusta). Prezgodnje vršičkanje zakasni dozorevanje grozdja in vpliva na močnejšo rast zalistnikov ali celo na zvrstitev zimskih očes na nedozoreli mladiki. če na vršičkani mladiki poženejo močni zalistniki, jih piniciramo na dva lista. Na območjih, kjer je pogosta toča, z vršičkanjem počakamo do konca avgusta ali pa sploh na vršičkamo. Mladike vršičkamo 20 do 30 cm nad normalno visokim kolom oziroma 30 do 50 cm nad najvišjim parom žic.Na višino vršičkanja vplivajo tudi vremenske razmere. V suhih letinah vršičkamo bolj v živo, v normalnih letinah pa bolj na dolgo. Vršičkanje je obvezno pri nižjih vzgojnih oblikah in ozkih medvrstnih razdaljah in pri bujnih sortah.

Vir: http://www.svarog.org/agronomija/oskrba_vinograda.php#4

---

http://www.drustvo-vinogradnikov.si
Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj