na zdravje

---

REZ
("...ni le zareza v les z večjo ali manjšo ostrino...")

VEČ O REZI >>>

22. januarja goduje Sv. Vincenc, po navadi, ki jo gojijo marsikje v vinorodni Sloveniji, so se s tem dnem pričela prva dela v vinogradih oz. zimska rez. Na god Sv. Vincenca je letos potekala tudi rez modre frankinje na pobočju sevniškega gradu. Slovensko ljudsko izročilo pozna nekaj pregovorov, povezanih z Vincencem - zavetnikom vinogradov: »Če na Vincenca sonce peče, dobro vince dozori, ki po grlu gladko teče, motne dela ti oči.«, »Če na Vincenca sonce sije, se dobro vino v čaše vlije.« in »Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti.«
Če verjamemo ljudskemu izročilu, so obeti dobri tudi za letošnjo letino - na god Sv. Vincenca je naše kraje namreč dobro obsijalo toplo sonce, ki nas je zvabilo tudi v vinograde.

Z zimsko rezjo vinske trte uravnavamo rast, razmerje med količino in kvaliteto, ohranjamo vzgojno obliko in preprečujemo, da bi trta rastla nekontrolirano, kar nam dela težave pri oskrbi in negi. Preobremenitev trt vodi do slabše kakovosti grozdja in vina, vpliva pa tudi na življenjsko dobo rastline.

Trta praviloma rodi le na enoletnem lesu, ki je zrastel iz dvoletnega, enoletni les iz starega lesa pa je jalov in je roden le izjemoma. Rodni les, upoštevajoč zdravstveno stanje, morebitne poškodbe (toča), razvitost oz. bujnost, sorto in obliko, režemo na šparone (7-9 očes), reznike (2-3 oči) in čepe (1 oko). Kot opozarjajo naše strokovne službe, je porušeno ravnotežje med bujnostjo in rodnostjo v mnogih vinogradih glavni krivec za nepravilno rast, manjšo kakovost vina in večjo občutljivost na gnilobo. Prebujna rast je pogosto tudi posledica pretiranega gnojenja.

Na demonstracijah rezi smo opozorjeni še na nekaj preprostih, a včasih neupoštevanih dejstev:

- kakovosten pridelek lahko pričakujemo na rozgah, ki so debele od 7 do 10 mm, oči na šparonu pa so enakomerno razporejene vsakih približno 12 cm (v tem primeru je šparon dolg okoli 1 m)

- izogibamo se rezi, kjer sta na trti več kot dva šparona (izjema je brajda, ki jo režemo drugače)

- režemo tako, da se pri vezanju šparonov na osnovno žico le ti ne križajo

- prednosti enošparonske rezi z reznikom ali čepom so v boljši osvetlitvi, boljšem zračenju in boljši zaščiti pred boleznimi in škodljivci, manj je tudi zelenih del, ki sledijo kasneje, pridelek na trto je lahko manjši, zato pa se izboljšata sladkorna stopnja in kvaliteta grozdja

- pri sortah z velikimi grozdi režemo krajše šparone vendar tako, da jih lahko normalno privežemo na osnovno žico

- čep ali reznik puščamo pod šparonom

- rez brez reznikov in čepov si lahko privoščimo na trti, če je šparon pod osnovno žico

- šparon, ki ga naredimo iz starega šparona je bolj roden, kot šparon iz reznika

- število reznikov ni večje kot število šparonov

- skrbimo, da zagotavljamo zadostno osvetljenost (ne puščamo preveč oči preblizu debla, primerno razporedimo reznike oz. čepe)

- skrbimo za pomlajevanje lesa oz. odstranjevanje starega lesa in nižanje trte

- predolgi šparoni (preko 8 oči) niso zaželeni

- šparoni in rezniki naj imajo skupaj največ 15 oči, izjemoma več pri bujni rasti

- mladih trt do 4 let ne obremenjujemo preveč, le tako bodo pravilno razvile koreninski sistem

Pravilno obrezana trta bo odganjala enakomerno, bo pravilno obremenjena, neprebujna in zadostno osvetljena. Veliko uspeha!

Konec februrja 2012 bomo v društvu izvedli tradicionalno - jubilejno 30. ocenjevanje vin, po katerem bo mogoča bolj podrobna analiza zadnjega letnika. Ocenjena bodo mnoga odlična vina, ker pa je takšen letnih tudi zahteven za kletarjenje, bo na ocenjevanju verjetno tudi nekaj vin z napakami in boleznimi. Kot kažejo izkušnje so le te najpogosteje posledica višjih jesenskih temperatur oz. zgodnejše trgatve, neustreznih maceracij rdečega in v zadnjih letih tudi belega grozdja, oksidacij povrete drozge ali mošta, prekinitev vrenja zaradi višjih sladkornih stopenj, nepravilnega žveplanja, ki je lahko preskromno ali preobilno, nižjih koncentracij kislin oz. višjih pH vrednosti, ki pogojujejo »večjo vezavo« dodanega žvepla in boljše pogoje za razvoj škodljivih mikroorganizmov. Vinski letnik 2011 spremljajo velika pričakovanja! Naša vina se čistijo in zorijo, za njihov nemoten razvoj pa potrebujejo še nekaj časa, zimski mir ob nizki temperaturi, potrebno zaščito z žveplovim dioksidom, ne preveč kisika, kritično besedo in kletarski poseg, če je to potrebno. Mnoge napake in bolezni, ki se lahko pojavijo, še lahko odpravimo. Tudi v našem društvu deluje laboratorij (Bife Teraž, Boštanj), kjer lahko preverite stopnjo kislin, koncentracijo prostega žvepla, alkoholno stopnjo in delež nepovretega sladkorja. V tem času je za večino vin zaželeno, da imajo od 20 do 35 mg/l prostega žvepla in so zaščitena pred vplivi zraka. V društvu razpolagamo tudi s filtrom za vino, ki je na voljo našim članom.

---

VEČ o žveplanju
VIR- SAD 3/2010)

TABELA - določanje vsebnosti nepovretega sladkorja z refraktometrom

IZRAČUN alkoholne stopnje, volumna in deleža tipiziranih vin oz. moštov

Okvirno 2 meseca po prvem pretoku, ali ko se vina zbistrijo, opravimo drugi pretok, ki je praviloma čim manj zračen, razen če v vinu zaznamo bekser - vonj po gnilih jajcih (ki s časom zastara in še bolj neprijetno spremeni vonj!), kar odpravljamo z zračnim pretokom, žveplanjem, v skrajnem primeru s kontroliranim dodatkom bakrovega sulfata.
VEČ o bekserju>>>

Ob pretiranem zračenju in pomanjkanju prostega žvepla bomo soočeni z oksidacijo, ki jo prepoznamo že po barvi in nevinskem vonju. Tudi oksidacijo, če ni prehuda, še lahko odpravimo, če pa ukrepamo prepozno, se lahko razvije v ocetni cik!
VEČ o oksidaciji>>>

V kolikor v vinih zaznamo vonj po kisu oz. cik ali lepilu, nitru... (etilacetat) bomo napako težje odpravili, s pretokom in žveplanjem pa jo lahko le omejimo.
VEČ o etilacetatu in acetaldehidu>>>